Predsednika Armenije in Azerbajdžana naj bi se med 7. in 8. avgustom v Washingtonu sestala z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, z namenom sklenitve mirovnega sporazuma.

Azerbajdžan krepi svojo energetsko politiko s prvo pogodbo o dobavi plina Ukrajini. Francija je obtožena klevetanja Azerbajdžana in prikrivanja kolonialne politike z novo resolucijo proti državi. Arabske države pozivajo Hamas k odstopu oblasti v Gazi. Armenija naj bi načrtovala predajo nadzora nad Zangezurjem Turčiji, medtem ko ameriški senator poziva k sklenitvi mirovnega sporazuma med Bakujem in Erevanom, ki bi koristil tudi ZDA.

Na konferenci Združenih narodov v New Yorku, posvečeni rešitvi dveh držav med Palestinci in Izraelom, je bil sprejet "integriran in izvedljiv okvir", je sporočil savdski zunanji minister princ Fajsal bin Farhan. Dokument konference naj bi predstavljal celovit in izvedljiv načrt. Medtem pa poročilo trdi, da je Kanada kljub obljubi o ustavitvi izdajanja novih dovoljenj nadaljevala z oboroževanjem Izraela. Ottawa naj bi pospešila pošiljke orožja v Izrael prek posrednih poti, da bi se izognila nadzoru po objavi premora.

Britansko vlado so pozvali, naj ponovno razmisli o odločitvi glede zmanjšanja finančne podpore Mednarodnemu skladu za Irsko (IFI), pomembnemu mirovnemu skladu. Poslanec Sinn Féina John Finucane iz Severnega Belfasta je izrazil zaskrbljenost zaradi te poteze in jo označil za zaskrbljujočo.

Portugalski zunanji minister Paulo Rangel je na konferenci Združenih narodov o rešitvi dveh držav poudaril, da je Bližnji vzhod na prelomni točki. Dejal je, da mir in stabilnost v regiji ne bosta dosežena, dokler bo Palestincem odrečena pravica do suverene države in dokler se bo Izrael počutil ogroženega. Portugalska je pohvalila tudi zaveze palestinskih oblasti.

Vodja ZN za pomoč Tom Fletcher je zahteval dokaze od Izraela glede obtožb o povezavah uslužbencev ZN s Hamasom, pri čemer je poudaril varnostne pomisleke. Medtem je Izrael sporočil, da razmišlja o alternativnih možnostih za pogajanja o premirju s Hamasom, potem ko so ZDA in Izrael umaknili svoje pogajalske ekipe, kar povečuje negotovost glede prihodnosti dogovora. Ameriški predsednik Donald Trump je ob tem obtožil Hamas, da ni želel skleniti dogovora o Gazi, medtem ko so pogajanja propadla. Kljub temu se pričakuje ponovno obnavljanje zračnih spuščanj pomoči v Gazo.

Keir Starmer, vodja britanskih laburistov, se nahaja pred pomembno odločitvijo glede priznanja palestinske države. Časovna razporeditev takšnega dejanja je ključnega pomena, saj bo moral Starmer pretehtati, ali bo to bolj koristilo bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu ali njegovim lastnim domačim političnim težavam. Medtem ko se poudarja, da je rešitev dveh držav še vedno oddaljena možnost, je priznanje Palestine s strani Združenega kraljestva enkratna priložnost, ki lahko pomembno vpliva na diplomatsko pokrajino.

Nemčija ne načrtuje priznanja palestinske države v kratkem, poudarja pa pomen napredka k rešitvi dveh držav. Velika Britanija bo Palestino priznala le kot del mirovnega sporazuma. Oman je ponovil poziv vsem državam k priznanju Palestine. Večje ameriške judovske organizacije so zavrnile srečanje z francoskim zunanjim ministrom zaradi "prezgodnjega" priznanja palestinske države, saj menijo, da to spodkopava možnosti za pogajalski proces.

Izraelski napad na cerkev Svete družine v Gazi je povzročil ostre polemike, saj palestinski civilisti in priče zanikajo izraelsko trditev o 'zablodelem izstrelku' in trdijo, da je bil napad nameren. Ustanovitelj revije Terra Santa na Portugalskem je ostro kritiziral Združene narode, Izraelce in Palestince za desetletja konflikta, češ da mnogi, ki želijo določiti meje, niso nikoli obiskali območja. S tem se nadaljujejo napetosti v regiji in razprave o odgovornosti za spopade.

Donald Trump je napovedal ustanovitev Mirovnega sveta za Gazo, katerega namen je nadzor začasnega palestinskega odbora tehnokratov. Prav tako je izrazil podporo novoimenovani palestinski tehnokratski vladi v Gazi. Trump je tudi zatrdil, da bo dosežen obsežen sporazum o demilitarizaciji s Hamasom, ki bo vključeval predajo vsega orožja in uničenje vseh tunelov.

Nekdanji britanski premier Tony Blair naj bi se pogajal o prevzemu vodenja mednarodne prehodne uprave v Gazi, če bi prišlo do premirja. BBC poroča, da naj bi Blair vodil nov urad, ki bi vzpostavil stabilno okolje, preden bi oblast predali Palestincem. Predlog naj bi imel podporo Bele hiše, Blair pa naj bi se o tem že pogovarjal s Trumpom.

Ameriški predsednik Donald Trump je uradno potrdil ustanovitev tako imenovanega mirovnega sveta (Board of Peace), ki bo predstavljal ključni element druge faze ameriškega načrta za končanje vojne v Gazi. Svet bo nadzoroval palestinski tehnokratski odbor pod vodstvom civilnega inženirja Alija Šata ter mednarodne stabilizacijske sile na tem območju. Trump je novo telo opisal kot najprestižnejši svet, kar jih je bilo kdaj sestavljenih, in poudaril, da sta se s formacijo strinjala tako Izrael kot gibanje Hamas. Načrt predvideva prehod od trenutnega krhkega premirja k polni demilitarizaciji in povojni obnovi Gaze. Predsednik Trump je ob tem zahteval popolno razorožitev Hamasa in vrnitev zadnjega preostalega talca kot pogoja za nadaljevanje procesa. Imenovanje Alija Šata za vodenje civilne uprave označuje prehod v fazo stabilizacije, kjer bodo tehnokrati prevzeli upravljanje namesto vojaških frakcij, medtem ko bo mednarodni svet pod Trumpovim predsedstvom bdel nad varnostjo in politično tranzicijo. Ustanovitev sveta sledi večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo regije po dveh letih uničujočih spopadov. Medtem ko Washington poudarja pomen humanitarne pomoči in obnove, ostaja vprašanje dolgoročne politične rešitve in usode palestinske države še vedno odprto, saj se Trumpova administracija osredotoča predvsem na varnostne in administrativne vidike tranzicije. Odzivi mednarodne skupnosti so previdni, a optimistični glede možnosti za trajen mir pod novim okvirom nadzora.

Ameriški predsednik Donald Trump je prek družbenega omrežja Truth Social naznanil oblikovanje tako imenovanega sveta za mir, ki bo po njegovih načrtih prevzel nadzor nad povojno upravo in obnovo območja Gaze. Trump je poudaril, da gre za ključen korak v novem obdobju njegovega mirovnega načrta v 20 točkah, s katerim želi stabilizirati razmere na Bližnjem vzhodu. Člane omenjenega sveta, ki ga je predsednik označil za največjega doslej, naj bi javnosti predstavili v kratkem. Svet za mir bo po napovedih Washingtona bdel nad političnimi procesi in infrastrukturno sanacijo palestinske enklave. Trumpova administracija s to potezo nakazuje namero po neposrednem vplivu na upravljanje Gaze po koncu spopadov, pri čemer predsednik izpostavlja ambiciozne cilje za zagotovitev dolgoročne varnosti. Čeprav podrobnosti o sestavi telesa še niso znane, naj bi svet predstavljal osrednji steber ameriške strategije za regijo. Objava prihaja v času intenzivnih razprav o prihodnosti palestinskih ozemelj, pri čemer Trumpova napoved sproža vprašanja o sodelovanju mednarodnih partnerjev in lokalnih akterjev. Projekt naj bi se osredotočal na celovito obnovo, ki vključuje tako politično reorganizacijo kot humanitarno pomoč, vendar kritiki opozarjajo na morebitne težave pri implementaciji brez širšega mednarodnega konsenza.

Indonezija je pozvala k vključitvi priznanja Palestine na globalno agendo in kot zgled navedla nedavno potezo Francije. Medtem ko se razmere v Gazi zaostrujejo zaradi lakote, se nadaljujejo pozivi k mednarodni podpori za palestinsko samostojnost. Italijanska premierka Giorgia Meloni je sicer izrazila zadržanost, češ da je predhodno priznanje države, ki še ni ustanovljena, kontraproduktivno.

Evropski voditelji razmišljajo o vzpostavitvi 40-kilometrske varnostne cone med Ukrajino in Rusijo, kot del prizadevanj za končanje vojne. Po poročanju portala Politico, se omenjena tampon zona obravnava kot možna opcija za prekinitev ognja ali ureditev po vojni. Ta predlog pa bi lahko vključeval ozemeljske koncesije.

V nočnem izraelskem obstreljevanju Gaze je bilo ubitih najmanj 42 Palestincev. Bob Geldof je obtožil izraelske oblasti, da lažejo o lakoti v Gazi, medtem ko se ladja s humanitarno pomočjo kljub izraelski blokadi približuje Gazi.

Glavna opozicijska stranka Južnega Sudana, SPLM-IO, je zavrnila poziv predsednika Salve Kiira k dialogu, katerega namen je bil preprečiti, da bi država ponovno zapadla v državljansko vojno. Predsednikov poziv je prišel po zastoju mirovnih pogajanj. Tiskovni predstavnik SPLM-IO, Pal Mai Deng, je dejal, da mora predsednik Kiir izpustiti politične zapornike, kar nakazuje na to, da opozicija meni, da so potrebni drugi ukrepi, preden bo dialog možen.

Mirovni sporazum med Demokratično republiko Kongo (DRC) in Ruando, podpisan junija 2025 v Beli hiši, katerega cilj je bil končanje desetletja trajajoče vojne v vzhodnem Kongu, ni privedel do prekinitve vojaških spopadov. Kljub temu da so Združeni narodi sporazum pozdravili kot "pomemben korak k deeskalaciji, miru in stabilnosti", se vojaški konflikti nadaljujejo, kar kaže na kompleksnost in izzive pri doseganju trajnega miru v regiji.

V Kairu se je prvič sestala nova palestinska tehnokratska vlada, da bi razpravljala o prihodnosti območja Gaze po dveh letih uničujočih spopadov. Srečanje predstavlja začetek druge faze širšega načrta za stabilizacijo regije, pri čemer se palestinski predstavniki osredotočajo predvsem na vprašanja upravljanja vsakdanjega življenja civilistov in načrtovanje obsežne povojne obnove. Tehnokratska uprava, ki naj bi delovala kot prehodni organ, se sooča z zahtevno nalogo vzpostavitve osnovnih storitev in infrastrukture v palestinski enklavi. Pogovori v egiptovski prestolnici so ključni korak pri določanju administrativne strukture, ki bi bila sprejemljiva za mednarodno skupnost in bi hkrati zagotovila učinkovito razdeljevanje humanitarne pomoči ter začetek dolgotrajnega procesa sanacije. Srečanje v Egiptu poteka v okviru prizadevanj za uresničitev mirovnega načrta z Izraelom, ki predvideva postopen prenos oblasti na civilne organe. Čeprav so podrobnosti o sestavi vlade in njenih pristojnostih še predmet usklajevanj, kairski pogovori nakazujejo na premik k iskanju politične rešitve za upravljanje Gaze, ki bi presegla trenutno vojaško in humanitarno krizo.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je v telefonskem pogovoru s sirskim predsednikom izrazil obsodbo izraelskih napadov na Sirijo, ki jih je označil za 'nesprejemljive'. Hkrati se Erdogan v domači politiki spopada s tveganjem izgube podpore med nacionalističnimi volivci zaradi napredovanja mirovnega procesa z delavci Kurdske delavske stranke (PKK). Njihovo odlaganje orožja je bilo s strani nekaterih označeno kot politična poteza, Erdoganovo pozivanje k široki parlamentarni podpori procesu pa je naletelo na nasprotovanje.