APDEJT.si

Nemški kancler Friedrich Merz je telefoniral z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Pogovor je bil označen za zaupnega in obvezujočega. Dogovorili so se za nadaljnje korake usklajevanja na ravni svetovalcev. Trump je s svojim mirovnim načrtom presenetil evropske zaveznike.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v izrednem desetminutnem video nagovoru pozval ukrajinske politike, naj »prenehajo s prepiri«. S tem pozivom skuša Zelenski doseči večjo enotnost v državi.

Slovaški premier Robert Fico je podprl ameriški mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagal ameriški predsednik Donald Trump. Fico meni, da ima načrt podporo slovaške vlade in da bo Rusija iz njega izšla kot »totalna zmagovalka«, moralno in ekonomsko okrepljena. Pogoj za uresničitev načrta je sicer tudi strinjanje Kijeva.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nagovoru narodu poudaril, da ne bo izdal ukrajinskih interesov v mirovnem procesu pod vodstvom ZDA. Izpostavil je, da se Ukrajina sooča z izjemno težkim obdobjem in da bo storil vse, da bo rezultat tega procesa konec vojne, ne pa konec Ukrajine. Opozoril je na nujnost ohranjanja dostojanstva in svobode Ukrajincev. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zagotovila, da bo Evropa še naprej podpirala Ukrajino, pri čemer je spomnila na dosedanjo pomoč v višini 180 milijard evrov.

Kremlj je pozval Ukrajino, naj nemudoma sprejme »odgovorno« odločitev o mirni rešitvi vojne, pri čemer svari, da je odlašanje s pogajanji »nevarno«. Nekdanji ameriški svetovalec za nacionalno varnost John Bolton je izrazil mnenje, da Ukrajina ne bi smela pristati na prekinitev ognja vzdolž trenutne frontne črte. V Nemčiji je ameriško-ruski mirovni načrt povzročil presenečenje in zaskrbljenost zaradi možne kapitulacije Ukrajine, zaradi česar je kancler Friedrich Merz odpovedal vse sestanke. Ukrajinski poslanec Oleksij Gončarenko je razkril 28-točkovni načrt ZDA za končanje vojne.

Turški parlamentarni odbor je glasoval za srečanje z voditeljem kurdskih militantov Abdullahom Ocalanom v zaporu, kar je del nove mirovne pobude. Ocalan, ki je zaprt na otoku Imrali blizu Istanbula od leta 1999, ostaja vplivna osebnost med Kurdi in ključna za napredek mirovnega procesa, katerega cilj je končati desetletja trajajočo vstajo. Predsednik Tayyip Erdogan je nakazal, da bi bil pripravljen, da Ocalan nagovori poslance.

Evropski voditelji so izrazili nasprotovanje ameriškemu mirovnemu načrtu za Ukrajino, ocenjujoč ga kot nepravičnega in slabega za Kijev, saj bi Ukrajina izgubila ozemlje, se morala odpovedati članstvu v Natu in omejiti svojo vojsko. Pripravljajo protipredlog. Zelenski je dejal, da je Ukrajina pod močnim pritiskom in se sooča z izgubo ključnega partnerja ali dostojanstva, ter napovedal alternative ameriškemu načrtu, poudarjajoč, da ne bo izdal nacionalnih interesov. Plenković je ocenil, da je ameriški načrt izrazito slab in nepravičen.

Finski poslanci so ostro obsodili mirovni načrt Združenih držav Amerike za Bližnji vzhod, češ da bi njegovo sprejetje pomenilo nagrajevanje nezakonitih dejanj. Poudarili so, da takšen načrt ne prispeva k pravični in trajni rešitvi konflikta med Izraelom in Palestino.

Vladimir Putin je izjavil, da bi Trumpov mirovni načrt za Ukrajino lahko služil kot osnova za končno rešitev konflikta. Povedal je, da ima Moskva besedilo načrta in da je o njem razpravljal s Trumpom že poleti v Aljaski. Kljub temu je Putin zagrozil, da bo Rusija zasedla več ukrajinskih ozemelj.

Kremlj je ponovil, da ni uradno prejel ameriškega mirovnega načrta za Ukrajino. Dokument naj bi Ukrajini predlagal prepustitev regij Doneck in Lugansk Rusiji. Ukrajinski predsednik Zelenski načrt zavrača in se pripravlja na predstavitev alternativ. Analiza razkriva, da ameriški načrt, ki ga spodbuja Donald Trump in naj bi bil usklajen z Rusijo, daje prednost ruskim zahtevam.

Ruski predsednik Putin je izjavil, da je Moskva prejela ameriški mirovni načrt za Ukrajino in da bi ta lahko služil kot osnova za mirno rešitev, vendar Ukrajina načrtu nasprotuje. Dodal je, da so o načrtu s 28 točkami med Moskvo in Washingtonom razpravljali le v grobih obrisih. Hrvaški premier Plenković je ameriški mirovni načrt označil za "izjemno slabega" za Ukrajino. Trump je ponovil, da želi, da Ukrajina do 27. novembra sprejme mirovni načrt.

Ukrajina se sooča z močnim pritiskom Združenih držav Amerike, da do četrtka sprejme mirovni načrt, ki ga je administracija predsednika Donalda Trumpa pripravila v dogovoru z Moskvo. Večina Evrope naj bi bila ob možnosti hitre mirovne rešitve zajeta v paniko.

Volodimir Zelenski je opozoril Ukrajince, da se morajo odločiti med ameriško podporo in hitrim zaključkom vojne z Rusijo, pri tem pa opozarja na izgubo dostojanstva. Kremelj poziva Kijev k takojšnji in odgovorni odločitvi glede mirovnega sporazuma in opozarja, da je odlašanje nevarno. Prihodnji teden naj bi potekal telefonski pogovor med Zelenskim in Trumpom o ameriškem mirovnem načrtu.

Ukrajina se že več kot tri leta in pol brani pred ruskim agresorskim vojno. Prizadevanja za mir doslej niso bila uspešna. Medtem se medsebojni napadi nadaljujejo. V ruskem napadu na Zaporožje je umrlo pet ljudi.

Posebni odposlanec predsednika Trumpa za Ukrajino, Keith Kellogg, je sporočil Beli hiši, da bo januarja zapustil svoj položaj. Ta poteza prihaja, ko Bela hiša pripravlja nov mirovni načrt, katerega cilj je končati rusko vojno v Ukrajini, ki jo večinoma usklajujeta Trumpov odposlanec Steve Witkoff in Kirill Dmitriev, svetovalec ruskega predsednika Vladimirja Putina. Načrt predvideva velike koncesije Kijeva, vključno z odstopom ozemlja Rusiji in opustitvijo določenega orožja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je izjavil, da bo hitro in konstruktivno sodeloval z ZDA glede mirovnega načrta, vendar ne bo izdal nacionalnih interesov. Priznal je, da je Ukrajina pod »brezprimernim pritiskom«. Medtem je nemški kancler Friedrich Merz v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom razpravljal o mirovnem načrtu ZDA za Ukrajino.

Novi mirovni načrt, ki naj bi nastal pod okriljem Trumpove administracije, naj bi od Ukrajine zahteval ozemeljske koncesije, vključno z regijami Doneck, Lugansk in Krim, ter zmanjšanje vojske. ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da bi do dneva zahvalnosti sprejela ta načrt, ki vsebuje številne zahteve Kremlja. Ukrajina naj bi se upirala obsežnim koncesijam.

ZDA naj bi pritiskale na Ukrajino, da do Dneva zahvalnosti sprejme mirovni načrt s 28 točkami, ki ga je odobril Donald Trump. Načrt vključuje varnostna jamstva po modelu 5. člena Nata in vprašanje Donbasa. Ukrajina je zavrnila kakršnokoli priznanje začasno zasedenih ozemelj kot ruskih.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo predlagal alternative ameriškemu načrtu za končanje konflikta z Rusijo, ker meni, da ne ščiti interesov Ukrajine. Hkrati so nemški, francoski in britanski voditelji v telefonskem pogovoru z Zelenskim izrazili podporo dolgoročnemu ohranjanju vitalnih evropskih in ukrajinskih interesov.

Donald Trump je Ukrajini postavil ultimat za sprejem mirovnega načrta do prihodnjega četrtka. Mirovni načrt, ki ga je predlagal Trump, naj bi imel 28 točk in vključuje zmanjšanje ukrajinske vojske na največ 600.000 vojakov in prepustitev ozemelj Rusiji. V zameno naj bi Ukrajina dobila varnostna jamstva v primeru nove ruske ofenzive. Zelenski naj bi načrt zavračal, Putin pa naj bi grozil z zavzetjem še več ozemlja.