Tehnološki velikan Bosch je v Nemčiji, predvsem na raziskovalnih lokacijah, kot je Renningen, ponovno napovedal obsežno krčenje delovnega časa in plač za zaposlene, kar bo vplivalo na skupno 600 delavcev v Niedersachsenski in Baden-Württembergu, kot ukrep za zmanjšanje stroškov.

Podatki iz mikrocenzusa kažejo, da manj ljudi dela nadure, saj je povpraševanje po dodatnem delovnem času v vse več poklicih upadlo. Tisti, ki še vedno opravljajo nadure, v večini primerov prejemajo ustrezno nadomestilo, vendar pa obstajajo tudi izjeme.

Nacionalni sindikalni blok (BNS) je opozoril na očitne kršitve delovne zakonodaje in upravnega kodeksa v romunskih javnih institucijah, predvsem v Ministrstvu za investicije in evropske projekte (MIPE) ter v podrejenih vmesnih organih. Sindikati obtožujejo "prisilno delo", neupravičene nadure in neizkoriščene dopuste. BNS je napovedal strogo spremljanje stanja od 1. avgusta naprej, da bi ustavil tovrstne kršitve.

Špansko Ministrstvo za delo uvaja nov register delovnega časa, ki bo podjetjem narekoval podrobno beleženje ur zaposlenih, vključno z natančnim časom začetka in konca dela ter vsemi odmori. Register bo moral vsebovati tudi informacije o tem, kako se nadure kompenzirajo, bodisi s plačilom ali dodatnim prostim časom. Cilj je zagotoviti večjo transparentnost in preprečiti izkoriščanje delavcev.

V nemškem delovnem pravu so se pojavila jasna vprašanja glede dopustnosti odtegovanja negativnih ur od delavčeve plače. Pravna stroka pojasnjuje, da delodajalec negativnih ur ne sme samodejno odšteti od plačila, razen če je bil za takšen namen vzpostavljen uraden časovni račun (nem. Arbeitszeitkonto) in so bila upoštevana določila kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi. Ključni dejavnik pri tem je vprašanje, kdo je odgovoren za nastanek manjka ur. Če delodajalec delavcu ne more zagotoviti dogovorjenega obsega dela, gre za tveganje na strani podjetja, kar pomeni, da delavec ne sme biti finančno oškodovan. V primerih, ko delavec samovoljno dela manj, pa so sankcije v obliki nižjega izplačila pravno bolj utemeljene, vendar morajo biti vnaprej jasno opredeljene v delovnopravnih aktih.

Izvršna direktorica podjetja Woolworths trdi, da je bila spregledana pri napredovanju na višji položaj, potem ko je delala tudi do 120 ur na teden. Podjetje je opozorilo zaposlene, naj ne delajo nadur.

Delavska komisija portugalskega Nacionalnega inštituta za nujno medicino (INEM) je zahtevala pojasnila glede zahteve vodstva inštituta za preseganje omejitve nadur. Prav tako zahtevajo ureditev plačila nadurnega dela od avgusta dalje in zagotovitev neprekinjenega izvajanja nujnih služb. Komisija je izpostavila potrebo po informiranju vseh zaposlenih o situaciji in zahtevi za izjemo, ki jo je vodstvo poslalo pristojnim organom.

Latvijska vlada je potrdila spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki jih je predlagalo Ministrstvo za delo in socialno varstvo. Spremembe se nanašajo na plačilo nadur, ki bo po novem nižje. O predlogu ni bilo doseženo popolno soglasje s socialnimi partnerji, sprožil pa je tudi burne razprave glede višine dodatkov za nadurno delo in prenehanja kolektivnih pogodb.

Stroški za nadurno delo škotske policije so dosegli povprečno 85.000 funtov na dan, kar je skupno 31,5 milijona funtov. Škotska policijska zveza opozarja, da je to posledica kroničnega pomanjkanja policistov.