Znanstveniki v Mehiki razvijajo inovativne metode za iskanje pogrešanih oseb, ki so bile žrtve nasilja mamilarskih kartelov. Del testiranj vključuje oblačenje prašičjih trupel v oblačila, nato pa se trupla odlagajo na različne načine – nekatera so zavita v lepilni trak, druga so razkosana, spravljena v plastične vrečke ali odeje, prekrita z apnom ali zažgana. Nekatera trupla so pokopana posamično, druga pa skupaj z ostalimi. Cilj je izboljšati tehnike iskanja in prepoznavanja žrtev.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je po telefonskem pogovoru z novoizvoljenim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sporočila, da je možnost vojaškega posredovanja Združenih držav Amerike v Mehiki izključena. Pogovor je sledil Trumpovim predhodnim namigovanjem, da bi ameriške sile lahko neposredno napadle mehiške narkokartele. Sheinbaumova je med konferenco poudarila, da sta se s sogovornikom osredotočila na strategije za boj proti trgovini z drogami, pri čemer je poudarila suverenost Mehike. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi Trumpovih izjav o nadzoru kartelov nad mehiškim ozemljem. Mehiška vlada je v pogovorih zagovarjala stališče, da mora Washington prevzeti odgovornost za lastno povpraševanje po prepovedanih substancah, namesto da se zateka k grožnjam z enostransko vojaško silo. Predsednica je pojasnila, da sta v dialogu naslovila varnostne izzive, ne da bi pri tem ogrozila mednarodno pravo ali diplomatske odnose. Dogovor med voditeljema prinaša začasno umiritev retorike, ki je povzročila zaskrbljenost v celotni latinskoameriški regiji. Kljub temu odnosi ostajajo kompleksni, saj Trumpova administracija napoveduje strožji nadzor meja in morebitne gospodarske pritiske. Mehika se bo v prihodnje trudila ohraniti sodelovanje z ZDA na področju varnosti, hkrati pa bo odločno nasprotovala kakršni koli tuji vojaški navzočnosti na svojih tleh.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum in ameriški predsednik Donald Trump sta v ponedeljek opravila petnajstminutni telefonski pogovor, v katerem sta se osredotočila na vprašanja nacionalne suverenosti in varnosti. Sheinbaumova je po pogovoru sporočila, da je Trump sprejel njeno stališče, po katerem Združene države Amerike na mehiškem ozemlju ne bodo izvajale vojaških operacij. Predsednica je poudarila, da vstop tujih enot v državo za Mehiko nikoli ni bil predmet pogajanj, s čimer je odgovorila na predhodne grožnje ameriškega predsednika o kopenskem napadu na mamilarske kartele. Med pogovorom sta voditelja obravnavala tudi širša regionalna vprašanja, vključno z razmerami v Venezueli. Sheinbaumova je jasno izrazila nasprotovanje Mehike kakršnemu koli tujemu vojaškemu posredovanju v tej državi. Poleg varnostnih vprašanj sta se dotaknila tudi prihajajočega pregleda trgovinskega sporazuma med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), kar je ključno za stabilnost gospodarskih odnosov v regiji. Dialog, ki ga je mehiška predsednica opisala kot vljuden in konstruktiven, je bil namenjen predvsem zmanjševanju napetosti po Trumpovih napovedih o uvedbi visokih carin in morebitnih vojaških ukrepih. Po navedbah mehiške strani je bil dosežen konsenz o spoštovanju suverenosti obeh držav, kar naj bi služilo kot osnova za nadaljnje sodelovanje pri reševanju varnostnih izzivov in upravljanju meja brez neposredne vojaške intervencije.

Mehiška predsednica Claudia Sheinbaum je po petnajstminutnem telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sporočila, da je možnost ameriškega vojaškega posredovanja proti mamilarskim kartelom v Mehiki izključena. Pogovor je sledil stopnjevanju retorike iz Washingtona, kjer je Trump v preteklih dneh večkrat namignil na morebitne napade na mehiškem ozemlju in trdil, da karteli dejansko obvladujejo sosednjo državo. Sheinbaumova je poudarila, da sta se voditelja dogovorila za nadaljnje sodelovanje na področju varnosti, ki pa bo temeljilo na spoštovanju suverenosti in brez prisotnosti tujih vojaških enot. Predsednica je v izjavi za javnost izpostavila, da mehiška ustava jasno prepoveduje tuje intervencije, kar je v pogovoru neposredno prenesla tudi Trumpu. Poleg vprašanj varnosti in boja proti trgovini z drogami sta se dotaknila tudi trgovinskih odnosov in prihajajočega pregleda sporazuma T-MEC leta 2026. Sheinbaumova je izrazila optimizem glede prihodnjih gospodarskih odnosov, kljub napetostim, ki jih povzročajo migracijska politika in Trumpove grožnje s carinami. Dialog med voditeljema predstavlja pomemben diplomatski premik po obdobju ostrih medsebojnih obtožb. Medtem ko je Trump predhodno kritiziral Mehiko zaradi nezadostnega ukrepanja proti mamilarskim združbam, je mehiška stran opozarjala na problem povpraševanja po drogah v ZDA. Sheinbaumova je potrdila, da bo Mehika nadaljevala s svojo strategijo boja proti kriminalu, vendar pod lastnim poveljstvom in v okviru dvostranskega sodelovanja, ki ne vključuje neposrednih ameriških vojaških akcij na njihovem ozemlju.

V zaporu v mestu Esmeraldas na severozahodu Ekvadorja je v četrtek izbruhnilo nasilje, v katerem je umrlo najmanj 17 zapornikov. Spopadi so izbruhnili med rivalskimi mamilarskimi tolpami, poročila pa omenjajo tudi grozljive obračune, vključno z obglavljenji.

Nizozemsko državno tožilstvo je v ponedeljek zahtevalo šestletno zaporno kazen za 25-letnega Faissala Taghija, najstarejšega sina razvpita mamilarskega kralja Ridouana Taghija. Obtoženec se spopada z očitki o sodelovanju v hudodelski združbi, ki se ukvarja z mednarodno trgovino z drogami, pranjem denarja in načrtovanjem nasilnega pobega njegovega očeta iz strogo varovanega zapora v Vughtu. Preiskovalci trdijo, da so Faissala pripravljali na prevzem očetovih kriminalnih dejavnosti po Ridouanovi aretaciji leta 2019. Tožilstvo navaja, da je mladenič igral ključno vlogo pri ohranjanju kontinuitete družinskega kriminalnega imperija. Kazen, ki jo predlaga tožilstvo, je rezultat vnaprejšnjega procesnega dogovora, ki ga je obtoženec sklenil z organi pregona. Ridouan Taghi, oče obtoženca, trenutno prestaja dosmrtno zaporno kazen zaradi vodenja nasilne tolpe, odgovorne za številne umore. Proces proti njegovemu sinu predstavlja nov korak nizozemskih oblasti pri razbijanju vplivne kriminalne mreže, ki je dolga leta ustrahovala državo in vplivala na mednarodne poti mamil.

Turški zunanji minister Hakan Fidan je opozoril na možno krizo z Grčijo, če bodo grški politiki nadaljevali s protiturško retoriko. Fidan je grške politike obtožil, da gojijo protiturška čustva med grškim ljudstvom, in posvaril pred "geopolitično ceno" za Atene. Poudaril je, da Turčija ni tema, ki bi jo grški politiki lahko uporabili za poceni politiko.

Španski organi pregona so v bližini Kanarskih otokov izvedli največji zaseg kokaina na morju v zgodovini države. Na trgovski ladji, ki je plula pod kamerunsko zastavo in je bila na poti iz Brazilije proti Evropi, so odkrili skoraj 10 metričnih ton prepovedane droge. Operacija je bila plod usklajene preiskave detektivov in protidrogovnih tožilcev, ki so spremljali dejavnosti mednarodne kriminalne združbe, specializirane za prevoz velikih količin narkotikov iz Južne Amerike na evropski trg. Policisti so med natančnim pregledom ladijskega tovora, ki je uradno prevažal sol, odkrili natanko 9.994 kilogramov kokaina. Droga je bila skrita globoko pod plastmi soli, zaradi česar so morali preiskovalci fizično odkopavati bale s prepovedano snovjo. Španska policija je v ponedeljkovi izjavi za javnost poudarila, da ta podvig predstavlja pomemben udarec logističnim mrežam organiziranega kriminala, ki Španijo pogosto uporabljajo kot glavno vstopno točko za vnos drog v Evropsko unijo. Ladjo so prestregli v Atlantskem oceanu, preiskava pa se nadaljuje v smeri razkritja celotne hierarhije kriminalne združbe. Španske oblasti so ob tem ponovno opozorile na naraščajoč trend tihotapljenja ogromnih količin kokaina prek pomorskih poti, kar zahteva nenehno budnost in mednarodno sodelovanje varnostnih organov. Prijeta pošiljka bi bila na črnem trgu vredna več sto milijonov evrov.

Varnostni svet ZN je soglasno podaljšal mandat mirovne misije UNIFIL v Libanonu do konca leta 2026, kar je označeno kot zadnje podaljšanje pred umikom. Odločitev je bila sprejeta pod pritiskom ZDA, ki so zahtevale konec financiranja misije.

Pripravnik gasilec Zac Gonzalez Rostro je bil odpuščen iz gasilske in reševalne službe Greater Manchester po šestih tednih usposabljanja, potem ko se je hvalil, da je bil nekdanji morilec mehiškega mamilarskega kartela in da je ubil več kot 70 ljudi.

V ekvadorski provinci Manabí, v kraju Puerto López, so na plaži našli pet človeških glav, obešenih na vrveh. Najdba je povzročila šok v lokalni skupnosti in je povezana z nasiljem, ki ga povzroča trgovina z drogami.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Po pretepu med senatorjema Fernándezom Noroño in Alejandrom Morenom so se pojavile nove informacije. Tožilstvo je na senatu sprejelo ovadbo Noroñe proti Morenu. Moreno je Noroño obtožil, da z obtožbami o njegovi hiši želi preusmeriti pozornost od svojega doma vrednega 12 milijonov pesosov. V pretepu je bil poškodovan tudi sodelavec Fernándeza Noroñe, Emiliano González.

Ameriška vojska je objavila fotografije svojega nedavnega razporejanja sil v bližini Venezuele. Administracija predsednika Trumpa je v vode blizu Venezuele in Karibov poslala več kot štiri tisoč vojakov, vključno z okoli dva tisoč marinci, letala, ladje in raketne sisteme. Cilj te poteze je boj proti narkokartelom v regiji.

Pet ameriških letal F-35 je bilo opaženih ob pristanku v Portoriku, potem ko je predsednik Donald Trump prejšnji teden ukazal, da se deset teh nevidnih lovcev pridruži vojaški krepitvi v Karibih za boj proti narkokartelom, sredi naraščajočih napetosti z Venezuelo.

British Columbia Lottery Corp. (BCLC) se je pritožila na zvezno sodišče, ker meni, da jo je Finančni center za transakcije in poročila Kanade (FINTRAC) neupravičeno kaznoval z več kot milijon dolarjev zaradi kršitev v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma. BCLC trdi, da so bili 'presenečeni' nad preiskavo in kaznijo.

Združene države Amerike so predsednika Venezuele Nicolása Madura obtožile vodenja in sodelovanja z narkokartelom "Cártel de los Soles". Ameriške oblasti so omenjeni kartel označile za teroristično organizacijo, s čimer so dodatno zaostrile diplomatske napetosti med državama.

Donald Trump je potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli. Nicolas Maduro je ZDA obtožil načrtovanja državnega udara s pomočjo CIE. Operacije naj bi bile usmerjene proti venezuelskim narkokartelom. Trump razmišlja tudi o kopenskih operacijah proti narkokartelom.

Argentinskega predsednika Javierja Mileija so med predvolilno kampanjo v provinci Buenos Aires obmetavali s kamenjem, zaradi česar ga je varnostna služba morala umakniti. Protestniki so izražali nezadovoljstvo zaradi domnevne korupcije, v katero naj bi bila vpletena predsednikova sestra. Medtem so v švicarskem mestu Lausanne že drugo noč izbruhnili nemiri po smrti kongovskega najstnika, desničarskega politika pa naj bi napadli.

Po poročanju New York Timesa je ameriška obveščevalna agencija CIA izvedla napad z droni na pristanišče v Venezueli prejšnji teden. Cilj napada je bil pomol, ki ga je uporabljala kriminalna združba Tren de Aragua. To je prva znana ameriška operacija na venezuelskem ozemlju.