Marine Le Pen je izjavila, da stranka RN (Rassemblement National) ne bo glasovala o nezaupnici, ki jo je predlagala La France insoumise, dokler ne bo Sébastien Lecornu predstavil svojega govora. Le Penova je na LCI ponovila, da bo njena stranka glasovala za nezaupnico proti premierju, če ne bo prišlo do "prelomnice s politiko zadnjih osmih let". Meni, da je misija Sébastiena Lecornuja "že vnaprej obsojena na neuspeh".

Evropska komisija je obtožila Moskvo, da stoji za nezaupnico proti Ursuli von der Leyen, ki jo je pred desetimi dnevi v Evropskem parlamentu sprožil romunski evroposlanec Gheorghe Piperea iz stranke AUR. Omenjena obtožba je bila podana s strani tiskovnega predstavnika Evropske komisije in temelji na zaključkih, ki kažejo na vpletenost Rusije v poskus odstavitve predsednice komisije. Poročilo agencije ANSA navaja, da naj bi Moskva stala za to potezo.

Evropska komisija pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen se bo prihodnji teden v Strasbourgu znova spopadla s predlogom nezaupnice. To bo že četrto tovrstno glasovanje v tem mandatu, kar kaže na poglobitev političnih napetosti med zakonodajnim organom in izvršno vejo oblasti v Bruslju. Po poročanju tiskovne agencije dpa, ki se sklicuje na vire blizu parlamenta, bodo poslanci o usodi komisije odločali na plenarnem zasedanju. Predsednica von der Leyen se bo morala ponovno zagovarjati pred evropskimi poslanci, saj kritike na račun njenega dela in delovanja komisije ne potihnejo. Čeprav so prejšnji poskusi odstavitve komisije propadli, pogostost teh postopkov nakazuje na krhko politično stabilnost znotraj institucij Evropske unije. V ozadju nezaupnic so pogosto očitki o netransparentnosti in nestrinjanje s ključnimi usmeritvami evropskih politik. Rezultat glasovanja bo ključen za prihodnje delovanje trenutne sestave komisije. V primeru, da bi bila nezaupnica izglasovana z zahtevano dvotretjinsko večino oddanih glasov, ki hkrati predstavljajo večino vseh poslancev, bi morali člani komisije kolektivno odstopiti. Kljub nizki verjetnosti za takšen izid, dogajanje krepi pritisk na predsednico komisije, da naslovi odprta vprašanja in zahteve poslancev.

Francoska vlada pod vodstvom premierja Michela Barnierja je uspešno prestala dve glasovanji o nezaupnici v narodni skupščini, ki sta bili vloženi v znak protesta proti trgovinskemu sporazumu med Evropsko unijo in južnoameriškim gospodarskim blokom Mercosur. Čeprav sta bili pobudi s strani opozicije pričakovani, nista zbrali zadostne podpore za padec vlade, s čimer je izvršna oblast ohranila svoj položaj sredi naraščajočih napetosti s kmetijskim sektorjem. Simbolni glasovanji so spodbudile kmetijske organizacije, ki trdijo, da bo sporazum z Mercosurjem povzročil nelojalno konkurenco in ogrozil evropske standarde varnosti hrane. Francoski kmetje so v zadnjih dneh stopnjevali proteste po vsej državi, s čimer so povečali pritisk na politično vodstvo v Parizu, naj blokira končni podpis pogodbe na ravni Evropske komisije. Kljub preživetju glasovanj pa vlado zdaj čaka še zahtevnejša preizkušnja pri sprejemanju državnega proračuna. Politična nestabilnost v Franciji ostaja visoka, saj opozicija napoveduje nove postopke, če vlada ne bo upoštevala njihovih zahtev glede fiskalne politike in zaščite domačega kmetijstva pred mednarodno konkurenco.

Dunajska FPÖ je tudi po dunajskih volitvah nadaljevala s kritikami na račun mestnega svetnika SPÖ Petra Hackerja, ki je pristojen za zdravstvo in socialo. FPÖ trdi, da se zdravstveni in socialni sistem "vse bolj ruši" in da Hacker odgovornost pogosto prenaša na druge, vključno z zvezno vlado. Posledično sta vodja FPÖ Dominik Nepp in vodja kluba Maximilian Krauss napovedala vložitev nezaupnice proti Hackerju v septembrski seji mestnega sveta. Medtem je nekdanja političarka ÖVP Laura Sachslehner postala mati, kar je novica brez povezave z glavno temo o FPÖ.

Japonski premier Shigeru Ishiba je kljub hudemu volilnemu porazu svoje vladajoče koalicije za zgornji dom parlamenta v nedeljo, ko je jen okrepil vrednost in povrnil del izgub iz prejšnjega tedna, sporočil, da ostaja na položaju. Njegova odločitev je povzročila zaskrbljenost med strankarskimi kolegi in opozicija razmišlja o glasovanju o nezaupnici.

Evropska komisija trdi, da je Rusija 'manevrirala' z besedilom predloga za nezaupnico predsednici Komisije Ursuli von der Leyen. Thomas Regnier, tiskovni predstavnik Komisije, je izjavil, da so neodvisni preverjevalci dejstev jasno prepoznali ruske operacije, usmerjene proti EU in Von der Leynovi, v kontekstu omenjene nezaupnice. Bruselj to dejanje razume kot del širših ruskih operacij, usmerjenih v destabilizacijo Evropske unije.

Premier François Bayrou je prepričan, da se v javnosti začenja pojavljati vprašanje o zadolženosti države in verjame, da se lahko do glasovanja o zaupnici 8. septembra še marsikaj spremeni. Kljub temu ocenjuje, da trenutno ne more pričakovati podpore poslancev. Jordan Bardella meni, da je edina rešitev vrnitev na volitve, bodisi z razpustitvijo Narodne skupščine bodisi z odstopom predsednika republike. Ekologi so sporočili, da se ne bodo udeležili srečanja z Bayroujem, saj od njega ne pričakujejo ničesar več. Éric Woerth poudarja pomen medgeneracijske pravičnosti. François Ruffin obtožuje Macrona, da je uničil državo.

Po nasilnih protestih, ki so privedli do odstopa vlade K.P. Sharma Olija, so v Nepalu za 5. marec napovedali parlamentarne volitve. Nova začasna premierka Sushila Karki je imenovala svoje prve ministre. Protesti, v katerih je umrlo najmanj 72 ljudi, so bili vodeni s strani generacije Z zaradi korupcije in prepovedi družbenih omrežij.

Francoska narodna skupščina je v sredo razpravljala o dveh mocijah nezaupnice vladi premierja Michela Barnierja, ki sta ju ločeno vložili stranki Nepokorna Francija (LFI) in Narodni zbor (RN). Razlog za ta parlamentarni postopek je nestrinjanje s trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in državami južnoameriškega bloka Mercosur, ki mu Francija uradno nasprotuje, vendar vladi kritiki očitajo premalo odločno ukrepanje na ravni Bruslja. Kljub skoraj soglasnemu nasprotovanju celotnega francoskega političnega prostora omenjenemu trgovinskemu sporazumu, možnosti za uspeh mocij ostajajo minimalne. Socialistična stranka (PS) in Republikanci (LR) so namreč že napovedali, da pobud skrajno levega in skrajno desnega pola ne bodo podprli, saj si ne želijo destabilizacije vlade v tem trenutku. Politični analitiki poudarjajo, da gre pri glasovanju predvsem za simbolno dejanje in stopnjevanje pritiska na vlado, da uporabi vse razpoložljive mehanizme, vključno z vetom v Evropskem svetu, za preprečitev podpisa sporazuma. Vlada pod vodstvom Michela Barnierja vztraja, da sporazum v trenutni obliki za Francijo ni sprejemljiv zaradi neizpolnjevanja okoljskih in kmetijskih standardov.

V Združenih državah Amerike anketa kaže, da večina Američanov za revščino krivi osebne odločitve, a hkrati želijo večjo vladno pomoč. V nasprotju s tem se v Poljski komunistični partiji soočajo z grožnjo prepovedi delovanja, saj Ustavno sodišče obravnava predlog za njeno prepoved.

Politična skupina Domoljubi za Evropo (Patriots for Europe) je v Evropskem parlamentu sprožila postopek za izglasovanje nezaupnice predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen. Po poročanju medija Politico gre že za četrti tovrstni poskus v zadnjem obdobju, s katerim želi desna frakcija izraziti nezadovoljstvo z delom in politično usmeritvijo vodstva Evropske komisije. Pobuda za nezaupnico prihaja v času povečanih političnih napetosti znotraj evropskih institucij, kjer Domoljubi za Evropo, ki združujejo več desnih in suverenističnih strank, krepijo pritisk na sedanjo sestavo komisije. Čeprav so možnosti za uspeh predloga majhne zaradi trdne podpore, ki jo von der Leynova uživa v večjih sredinskih skupinah, poteza simbolizira vse večjo polarizacijo v evropskem zakonodajnem telesu. Predsednica Evropske komisije se bo morala ponovno zagovarjati pred parlamentarno večino, medtem ko kritiki opozarjajo, da gre za politično motivirane manevre, ki upočasnjujejo delo institucij. Glasovanje o nezaupnici bo zahtevalo absolutno večino glasov evropskih poslancev, kar bi v primeru izglasovanja vodilo v kolektivni odstop celotne Evropske komisije.

Evropski parlament bo ponovno glasoval o nezaupnici Evropski komisiji, ki jo vodi Ursula von der Leyen. To je že četrti tovrstni poskus v zadnjih šestih mesecih. Tokratni predlog je vložila frakcija "Patrioti za Evropo", kot razlog pa navajajo sporazum Mercosur.

Sébastien Lecornu je bil ponovno imenovan za premierja in se sooča s časovno stisko pri sestavljanju nove vlade, da bi pravočasno predstavili proračun. Desnica je razdeljena glede sodelovanja v njegovi prihodnji vladi. Stranke La France insoumise, Francoska komunistična stranka in Nacionalni zbor so napovedale nasprotovanje.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izrazil popolno podporo premierju Françoisu Bayrouju, ki se sooča z glasovanjem o zaupnici v parlamentu 8. septembra. Bayroujev položaj je postal negotov, saj številne politične stranke ne nameravajo podpreti njegove vlade. Nekdanji premier Édouard Philippe je ocenil, da je Bayroujeva poteza tvegana.

Evropski parlament je zavrnil oba predloga nezaupnice Evropski komisiji pod vodstvom Ursule von der Leyen. Slovenski evroposlanci so glede predlogov glasovali različno.

Glasovanje o zaupnici novi vladi Andreja Babiša, ki jo sestavljajo stranke ANO, SPD in Motoristi, naj bi potekalo 13. januarja. To je po koalicijskem srečanju sporočil predsednik SPD in parlamenta, Tomio Okamura. Babiš naj bi bil imenovan za premierja 9. decembra, vlada pa nekaj dni kasneje.

Romunska opozicija je vložila nezaupnico vladi premierja Bolojana z naslovom "Romunija ni naprodaj – Vlada brez USR", kot odziv na sprejetje zakona o pokojninah sodnikov. Čeprav je opozicija zbrala 119 podpisov, je malo možnosti, da bo nezaupnica uspešna.

Po poročanju Financial Times naj bi približno 70 poslank in poslancev stranke "Služba ljudstva" grozilo, da ne bodo glasovali za predlagani osnutek zakona, ki bi ponovno vzpostavil neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega državnega tožilstva (SAP). V "Službi ljudstva" so te navedbe zanikali in zatrdili, da bodo predlog podprli. Viri naj bi namigovali, da poslanci "čutijo strah pred povračilnimi ukrepi" protikorupcijskih organov, če ne bi sledili usmeritvam.

Večina francoskih državljanov podpira razpis novih parlamentarnih in predsedniških volitev, če bo manjšinska vlada premierja Françoisa Bayrouja padla. Ankete javnega mnenja kažejo na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado, opozicijske stranke pa napovedujejo glasovanje o zaupnici, kar bi lahko povzročilo novo krizo v drugem največjem gospodarstvu evroobmočja. Dve tretjini vprašanih si želita tudi odstop predsednika Emmanuela Macrona.