Nova raziskava francoskega Nacionalnega muzeja za naravno zgodovino je razkrila alarmantno korelacijo med prodajo fitofarmacevtskih sredstev in krčenjem populacij ptic po vsej državi. Raziskovalci so ugotovili, da je število ptic najnižje prav na območjih, kjer je prodaja pesticidov najvišja, kar neposredno dokazuje negativen vpliv intenzivnega kmetijstva na biodiverziteto. Študija temelji na obsežni analizi dveh ločenih baz podatkov, ki vključujeta komercializacijo pesticidov in dolgotrajno spremljanje pogostih vrst ptic v Franciji. Avtorji raziskave opozarjajo, da so fitofarmacevtska sredstva ključni dejavnik pri sesutju kmetijskega ekosistema. Po njihovih ugotovitvah je nujno takojšnje zmanjšanje uporabe kemikalij v kmetijstvu, če želimo ublažiti trenutno izgubo biotske raznovrstnosti. Ptice na kmetijskih površinah izginjajo predvsem zaradi pomanjkanja hrane, saj pesticidi uničujejo žuželke, ki predstavljajo njihovo osnovno prehrano, hkrati pa kemikalije vplivajo na njihovo reproduktivno sposobnost. Znanstvena skupnost ob tem poudarja, da izsledki niso pomembni le za Francijo, temveč služijo kot opomin za celotno Evropsko unijo. Ker se populacije ptic zmanjšujejo hitreje, kot so predvidevali prejšnji modeli, strokovnjaki pozivajo k hitremu sprejetju strožjih okoljskih regulacij. Študija ponuja jasne dokaze, ki bodo verjetno vplivali na prihodnje razprave o kmetijski politiki in varovanju okolja na ravni celotne celine.

Ptiči, znani tudi kot podganji sokoli, so se množično naselili v gnezditvenih škatlah, nameščenih na drogovih električnih vodov v Latviji. V Latviji so se podganji sokoli (vrsta ujede, ki jo varuje Rdeča knjiga) namestili v več kot tretjino gnezditvenih škatel, ki so bile v sodelovanju z Latvijskim ornitološkim društvom (LOB) pritrjene na nizkonapetostne drogove družbe "Sadales tīkls". To poudarja uspešnost projekta, katerega cilj je zagotoviti primerne gnezditvene habitate za te ptice selivke.

Nemški paleontologi so odkrili fosil plazilca, ki je živel pred več kot 247 milijoni let in ima nenavadno strukturo, podobno peresom, ki mu je rasla na hrbtu. Ta edinstvena lastnost, ki je znanstvenike pustila brez besed, saj nima ne lusk ne perja v klasičnem pomenu, nakazuje morda evolucijski povezovalni člen do perja, kot ga poznamo danes pri pticah. Novoodkriti plazilec, poimenovan Mirasaur, predstavlja paradoks v evoluciji in zbuja zanimanje za razumevanje razvoja živali v zgodovini Zemlje. Medtem ko je ta izjemen odkritje osredotočeno na paleontologijo, se drugi članek dotika ohranjanja globalno pomembne vrste – orla Kragulja (Aquila chrysaetos), ki je simbol nacionalne identitete in je zaradi izgube habitata, nezakonitega prometa in podnebnih sprememb uvrščen na seznam ogroženih vrst v Mehiki.

Innsbrucki Alpenzoo je v okviru ponovnega naselitvenega projekta, ki ga vodi Dunajska veterinarska univerza, izpustil tri orle. Mladi ptici so bili v začetku julija prepeljani v Grünau v Gornjeavstrijskem Almtalu, kjer so do avgusta bivali v volieri za privajanje na naravo. Namen projekta je ponovna naselitev te vrste v naravno okolje.

V praškem živalskem vrtu so rešili piščance jastrebov, ki so jih zavrgli starši, tako da so skrbniki postali lutkarji. Vzgajali so jih z uporabo lutk, ki so posnemale odrasle ptice, da bi zagotovili pravilno hranjenje in razvoj mladičev. Ta metoda je bila uspešna pri ohranjanju vrst in zagotavljanju preživetja mladih jastrebov.

V bližini Prijepolja v Srbiji so prvič opremili mladega orla belorepca, veličastno grabljivico z rdečega seznama favne Srbije, s satelitskim oddajnikom. Ta korak pomeni nov nivo raziskovanja te strogo zaščitene vrste in omogoča spremljanje gibanja "kralja neba".

Ornitolog Коблик je pojasnil, da bi lahko družino Uсольцев našli že oktobra, če bi se jim zgodila nesreča. Poudaril je, da obstaja znak, po katerem bi jih lahko identificirali.

Obiskovalka Sečoveljskih solin je v jati navadnih plamencev opazila izjemno redkega ameriškega plamenca. Strokovnjaki krajinskega parka Sečoveljske soline so bili presenečeni nad tem prvim opažanjem te eksotične ptice v Sloveniji. Ameriški plamenec, ki izvira iz Karibov, Srednje Amerike in Bahamov, izstopa po svoji živo oranžno-rdeči barvi.

V Tropski hiši v Celju se je izlegel prvi mladič nikobarskega goloba (Caloenas nicobarica), ki velja za eno najbolj barvitih in hkrati ogroženih vrst golobov na svetu. Čeprav te ptice v naravnem okolju običajno gnezdijo spomladi, so nadzorovane temperature in stalno toplo okolje v celjskem objektu omogočili uspešno gnezdenje in izvalitev mladiča tudi v zimskem času. Gre za bližnjega sorodnika izumrlega dodoja, kar dogodku daje še večji biološki in izobraževalni pomen. Strokovnjaki v Tropski hiši so ob tem izpostavili, da je uspešna izvalitev pomemben dosežek na področju oskrbe eksotičnih živalskih vrst v Sloveniji. Dogodek utrjuje naravovarstveno in izobraževalno poslanstvo institucije, saj nikobarski golob v naravi izginja zaradi uničevanja habitatov in lova. Mladič je trenutno pod stalnim nadzorom oskrbnikov, ki skrbijo za njegov nemoten razvoj v varnem okolju celjske ustanove.

V Krajinskem parku Sečoveljske soline so konec oktobra med jato navadnih plamencev opazili ameriškega plamenca, ki izstopa po oranžno-rdeči barvi perja. To je bil prvič, da so to vrsto opazili v Sloveniji.

Dunaj – Raziskovalke in raziskovalci z Dunaja so z mednarodnimi kolegi ugotovili, da življenjske okoliščine vplivajo na previdnost ptic. Selitvene ptice naj bi bile manj odprte za nove stvari kot ptice, ki imajo stalno prebivališče. Ptice, ki se prehranjujejo raznoliko, so se v poskusih izkazale za bolj drzne od tistih z enolično prehrano. Študija je bila objavljena v strokovni reviji "PLOS Biology".

V Združenem kraljestvu so ta teden opazili deset nenavadnih ptic selivk, med njimi 'krehače' gosi in ptico, ki nabada svoj plen. Ptice so opazili na različnih lokacijah po državi.

Ministrstvo za naravne vire Minnesote (DNR) je ponovno vklopilo spletno kamero, ki v živo prenaša dogajanje v gnezdu para beloglavih orlov. Kamera omogoča spremljanje gnezdenja in vedenja ptic v istem gnezdu kot prejšnjo sezono.

Organizacije za varstvo narave so prebivalce Avstrije in Nemčije pozvale k sodelovanju v obsežni akciji štetja zimskih ptic. Namen te ljubiteljske raziskovalne pobude je zbrati podatke o številčnosti in razširjenosti ptic, ki prezimujejo v mestnih in podeželskih okoljih. Sodelujoči opazujejo ptice na svojih vrtovih, balkonih ali v parkih ter svoje ugotovitve sporočijo pristojnim institucijam. Zbrani podatki so ključnega pomena za naravovarstvenike, saj omogočajo vpogled v dolgoročne trende populacij in vplive podnebnih sprememb na selitvene vzorce. Strokovnjaki poudarjajo, da je zimska sezona idealna za opazovanje, saj so ptice zaradi pomanjkanja hrane v naravi pogosteje prisotne v bližini človeških bivališč, kjer iščejo hrano v krmilnicah. Akcija, ki temelji na načelu ljubiteljske znanosti, spodbuja širšo javnost k aktivnemu prispevku k ohranjanju biodiverzitete. Organizatorji pričakujejo, da bodo z rezultati lažje oblikovali strategije za zaščito ogroženih vrst in izboljšanje življenjskih pogojev za ptice v urbanih naseljih.

Študija je pokazala, da človekove dejavnosti in kronične motnje spreminjajo raznolikost ptic v suhih tropskih gozdovih jugozahodnega Ekvadorja, ki so med najbolj ogroženimi ekosistemi na svetu. Mednarodna študija je analizirala več kot 11.000 zapisov o pticah, ki pripadajo 110 vrstam.

Številčnost poljskih jerebic v Nemčiji se je nekoliko povečala. Poljska jerebica je bila nedavno izbrana za ptico leta 2026. Podatki razkrivajo informacije o velikosti populacije v Nemčiji in o tem, kje živijo največje koncentracije teh ptic.

Nova študija je raziskala, zakaj ptice po vsem svetu začnejo peti ob zori. Raziskovalci so ptice izpostavili različnim pogojem, da bi razumeli ta pojav. Ugotovili so, da je zora ključnega pomena za petje ptic.

Avstrijski in avstralski raziskovalci so identificirali novo glasovno sporočilo pri avstralskem pevcu, imenovanem 'Prachtstaffelschwanz' (Malurus cyaneus). Raziskovalci so odkrili 'seet' opozorilni klic, ki igra vlogo, ko je zarod majhen in nemobilen.

Globoko v Kimberleyju v Zahodni Avstraliji so odkrili gnezdo rdečega kragulja, redke ptice ujede. Odkritje je pomembno za ohranjanje te ogrožene vrste.

Tajvan je danes začutil rahel dvig temperatur, potem ko je celino oslabil hladen zrak. Jutranje temperature so se gibale med 12 in 16 stopinj Celzija, z najnižjo temperaturo 12,1 stopinje v okrožju Hsinchu. Prihajajoči prehod v novo leto bo zaznamovalo povečanje severovzhodnega monsuna, kar bo povečalo verjetnost padavin na severu in vzhodu države. Strokovnjaki napovedujejo, da bodo temperature ob koncu leta hladne, naslednji val mrzlega zraka pa bi lahko dosegel raven mrzlice. Verjetnost za sončni vzhod na novoletni dan je majhna. Medtem ko se bodo temperature na severu in v Yilanu gibale med 18 in 20 stopinj Celzija, se bodo temperature v osrednjem in južnem delu države ter v Taitungu gibale med 22 in 26 stopinj Celzija, pri čemer je treba biti pozoren na velike temperaturne razlike med dnevom in nočjo.