Hamas je ostro kritiziral palestinskega predsednika Mahmuda Abbasa zaradi njegovega govora v ZN, češ da se je uklonil izraelskim zahtevam. Medtem je premier Mark Carney Združenega kraljestva izrazil podporo palestinski državnosti, s čimer se je pridružil številnim državam, ki si prizadevajo za rešitev z dvema državama. Kljub naraščajočemu mednarodnemu priznanju Palestine, Izrael še naprej nadzoruje več palestinskega ozemlja kot kdaj koli prej. Hkrati nobena arabska država ali Palestinska oblast ni pripravljena prevzeti nadzora nad Gazo, kar Hamasu omogoča izkoriščanje morebitnega izraelskega umika.

Več kot 500 zaposlenih v uradu ZN za človekove pravice je pozvalo svojega vodjo, naj razglasi dogajanje v Gazi za genocid. Prebivalci Hirošime so prav tako obsodili izraelske zločine v Gazi in zahtevali konec vojne.

Protesti zaradi ravnanja izraelske vlade s talci v Gazi se stopnjujejo, pri čemer demonstracije potekajo tako v Izraelu kot tudi na mednarodnih prizoriščih. V Izraelu protestniki blokirajo avtoceste in zažigajo pnevmatike, zahtevajo prekinitev ognja in dogovor o izpustitvi talcev. Narašča tudi kritika na račun premierja Netanjahuja. Na beneškem filmskem festivalu so protestniki obsodili izraelski genocid v Gazi, na Irskem pa so potekali protesti proti vlogi Centralne banke pri prodaji izraelskih vojnih obveznic. V Španiji so pro-palestinski protestniki blokirali izraelsko kolesarsko ekipo. V ZDA naj bi Tony Blair in Jared Kushner predstavila Trumpu načrte za povojno Gazo.

Varnostni svet ZN je sprejel resolucijo, ki jo je pripravila Združene Amerika in katere cilj je preseči krhko premirje v Gazi.

V zadnjih 24 urah je izraelska vojska v napadih v Gazi ubila 73 Palestincev. Na Zahodnem bregu so izraelski naseljenci napadli palestinskega župana, izraelska vojska pa je oblegala Tulkarm.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan je obtožil Izrael, da v Gazi izvaja genocid, pri čemer je za to neposredno okrivil izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja. Erdoğan je poudaril, da si Netanjahujeva vlada prizadeva onemogočiti ustanovitev palestinske države, ter izpostavil moralno odgovornost, da se upremo Izraelu.

Avstralska zunanja ministrica Penny Wong je obsodila izraelski preklic vizumov kot "neupravičen" in dejala, da Izrael s tem "izolira samega sebe". Palestinsko ministrstvo za zunanje zadeve je obsodilo obisk izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja v naselju Ofra na zasedenem Zahodnem bregu.

Nedavna anketa Reuters/Ipsos je pokazala, da večina Američanov, vključno z 80 % demokratov in 41 % republikancev, podpira priznanje palestinske državnosti s strani ZDA. To nakazuje, da je nasprotovanje predsednika Donalda Trumpa tej ideji neskladno z javnim mnenjem.

Na zasedanju Združenih narodov v New Yorku se svetovni voditelji srečujejo, da bi obravnavali pereče globalne probleme. V ospredju je vojna v Gazi in prizadevanja za palestinsko državo, ki dobivajo vse večjo podporo. Poleg tega bodo razpravljali o številnih konfliktih, naraščajoči revščini in podnebnih spremembah, ki ogrožajo planet. Zunanji minister Pakistana, Ishaq Dar, se je udeležil zasedanja in izpostavil problematiko Palestine.

Varnostni svet ZN je razkril vse večjo razhajanje med ZDA in večino sveta glede reševanja vojne v Gazi. Razprava je potekala dan po tem, ko je Francija sledila drugim državam pri priznavanju palestinske državnosti. ZDA, kot stalna članica Varnostnega sveta, lahko blokirajo polnopravno članstvo Palestine v svetovni organizaciji.

Predsednik Indonezije Prabowo Subianto je v ZN poudaril podporo Indonezije Palestini in izjavil, da je Indonezija pripravljena poslati mirovne sile v Palestino.

Pakistanski premier Shehbaz Sharif je odpotoval v New York, kjer bo vodil delegacijo Pakistana na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Tam bo pozval mednarodno skupnost k reševanju perečih situacij. Hkrati pa se v Združenih narodih svetovni voditelji pripravljajo na obravnavo številnih konfliktov, naraščajoče revščine in podnebnih sprememb, pri čemer pričakujejo, da bo izraelska vojna v Gazi zavzela osrednje mesto zaradi naraščajoče podpore palestinski državi.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so pretresli posnetki shujšanih izraelskih talcev v Gazi. Hamas je ob tem objavil nov videoposnetek enega od talcev in označil obisk ameriškega posebnega odposlanca v Gazi za propagandno potezo. Tisoči Izraelcev so protestirali v Tel Avivu, zahtevajoč dogovor za izpustitev talcev.

Zunanji minister Winston Peters je na Generalni skupščini ZN sporočil, da Nova Zelandija zaenkrat ne bo priznala palestinske države, pri čemer je kot razloge navedel tekočo vojno, nadzor Hamasa nad Gazo in nejasnost glede povojnih načrtov. Peters je poudaril zavezanost Nove Zelandije rešitvi z dvema državama in pozval k prekinitvi ognja ter več pomoči za Gazo, obenem pa napovedal novo humanitarno pomoč.

Izraelska vojska je napovedala okrepitev vojaških operacij v Gazi in začela kopenske operacije v mestu Gaza. Generalštabni načelnik Ejal Zamir je izjavil, da izraelske sile vstopajo na območja, kjer jih prej ni bilo. Poročali so tudi o mobilizacijski krizi, saj naj bi več sto rezervistov zavrnilo vpoklic. Kljub večkratnim vdorom med vojno, Izrael trdi, da je Gaza še vedno oporišče Hamasa s tunelsko mrežo.

Belgija je napovedala, da bo Palestino priznala na Generalni skupščini ZN septembra. Priznanje bo potekalo v dveh fazah: najprej politična in simbolična gesta, nato pa še pravni korak. Izraelska vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja razmišlja o pripojitvi delov Zahodnega brega kot odgovor na priznanja palestinske države. Združeni arabski emirati so opozorili Izrael, da bi aneksija Zahodnega brega predstavljala rdečo črto za Abrahamove sporazume.

Giorgia Meloni je pozvala Izrael, naj ustavi napade in vojaško okupacijo Gaze, konča širitev naselbin na Zahodnem bregu in omogoči dostop pomoči v Gazo. Hkrati se krepi gibanje BDS, ki poziva k bojkotu, dezinvestiranju in sankcijam proti Izraelu, pridružujejo pa se mu tudi zdravniki in filmski ustvarjalci. Pojavljajo se tudi očitki o sovraštvu do tistih, ki branijo Izrael. Meloni se je v Riminiju soočila s kritikami glede reforme pravosodja in poudarila, da jo bo nadaljevala kljub politiziranim sodnikom.

Izrael je izvedel zračne napade na prestolnico Jemna, Sano, in ciljal na predsedniško palačo ter vojaške objekte, kot odgovor na napade Hutijev. Izraelski obrambni minister je izjavil, da bodo napadli vsakogar, ki jih napade ali načrtuje napad. Amnesty International je obtožil Iran, da je med dvanajstdnevno vojno z Izraelom junija uporabil kasetno strelivo proti Izraelu, s čimer naj bi kršil mednarodno humanitarno pravo. Pojavljajo se tudi opozorila, da se zaostrujejo napetosti in možnost hibridne vojne med Izraelom in Iranom.

Avstralski premier Anthony Albanese je ponovno potrdil podporo rešitvi dveh držav in obljubil, da se bo v ZN zavzemal za palestinsko državnost. Po vsej državi so potekali množični protesti, na katerih so protestniki zahtevali prekinitev trgovine z orožjem z Izraelom. Več kot 200.000 ljudi je protestiralo po vsej Avstraliji, zahtevajoč, da vlada sankcionira Izrael in ustavi dvosmerno trgovino z orožjem.

Na okupiranem Zahodnem bregu so Palestinci poročali o hudih pomanjkanjih vode, ki naj bi jih povzročali napadi na vire vode. Palestinska uprava je opozorila, da bo izraelski načrt za priključitev Zahodnega brega ogrozil varnost in stabilnost v regiji, ter pozvala ZDA, naj prepričajo Izrael, da opusti načrt. V bližini Hebrona je izraelski naseljence povozil 14-letno palestinsko deklico.