Nova Zelandija ne bo priznala palestinske državnosti, kar izziva različne odzive
Objavljeno: 28. 9. 2025 7:32
27. sep 5:38
Zunanji minister Winston Peters je na Generalni skupščini ZN sporočil, da Nova Zelandija zaenkrat ne bo priznala palestinske države, pri čemer je kot razloge navedel tekočo vojno, nadzor Hamasa nad Gazo in nejasnost glede povojnih načrtov. Peters je poudaril zavezanost Nove Zelandije rešitvi z dvema državama in pozval k prekinitvi ognja ter več pomoči za Gazo, obenem pa napovedal novo humanitarno pomoč.
Nova Zelandija se je odločila, da trenutno ne bo uradno priznala palestinske državnosti, kot je sporočil zunanji minister Winston Peters Združenim narodom. Ta odločitev je sprožila različne odzive. Nekdanji komisar za rasne odnose, Gregory Fortuin, je kritiziral vlado zaradi te odločitve. Po drugi strani pa je izraelski veleposlanik v Novi Zelandiji pohvalil Petersa za njegov govor v ZN.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Velika Britanija, Kanada in Avstralija so se pridružile državam, ki so uradno priznale palestinsko državo. Izraelski premier Benjamin Netanyahu se je na to potezo odzval negativno, saj jo vidi kot nagrado za Palestince.
Po tem, ko so Združeno kraljestvo, Kanada in Avstralija v nedeljo napovedale priznanje Palestine, je Izrael izrazil ostro kritiko in zatrdil, da palestinska država zahodno od Jordana ne bo ustanovljena. Izraelski politiki so kritizirali val mednarodnih priznanj Palestine. Nemčija je poudarila, da bi morala biti palestinska država rezultat pogajanj.
Na Cipru so se nadaljevale napetosti med protestniki in policijo po protestu za Gazo. V New Yorku so aretirali skoraj 60 protestnikov, ki so na Jom Kipur blokirali Brooklynski most, da bi ustavili izraelske napade in vzpostavili prekinitev ognja v Gazi. Hamas je pogojno sprejel nekatere vidike Trumpovega mirovnega načrta, vključno s sprostitvijo talcev in predajo uprave nad enklavo. Trump je pozval Izrael, naj nemudoma ustavi bombardiranje Gaze, po izjavi Hamasa, da je pripravljen na mir. V Veliki Britaniji je poslanec laburistov branil dovoljenje za pro-palestinske demonstracije.
Avstralski premier Anthony Albanese je v govoru na Združenih narodih pozval k priznanju palestinske državnosti. Pri tem je izpostavil avstralskega humanitarnega delavca, ki je bil ubit v Gazi, skupaj z novinarji in desettisoči civilistov. Francija, Velika Britanija in Kanada prav tako podpirajo priznanje Palestine. Donald Trump naj bi danes nagovoril Generalno skupščino Združenih narodov.
Združene države Amerike so kritizirale priznanja palestinske države s strani več držav, pri čemer so to označile za "predstavo" in poudarile, da se zavzemajo za resno diplomacijo na Bližnjem vzhodu. Medtem Nemčija meni, da bi moralo priznanje palestinske države slediti šele po koncu pogajalskega procesa za dvodržavno rešitev, s čimer je ponovila svoje stališče.
Izraelska poslanka Shelly Tal Meron je na konferenci Liberalnih demokratov izrazila nelagodje ob obtožbah o genocidu, ki jih je na račun Izraela izrekel vodja stranke Ed Davey. Medtem so v Izraelu potekali protesti zaradi vojaških spodrsljajev v Gazi in propada vladnih politik. Britanija, Kanada, Avstralija in Portugalska so formalno priznale Palestino kot državo, britanski premier Keir Starmer pa je dejal, da je rešitev dveh držav 'najboljše upanje za mir in varnost za vse strani'. Namestnica vodje Liberalnih demokratov, Daisy Cooper, je poudarila, da je stališče stranke glede Gaze vodeno z 'načeli'.
Dogajanje se sicer ne odvija v Sloveniji, vendar ima lahko posreden vpliv na mednarodne odnose in stališča glede priznavanja držav.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.