Francoska narodna skupščina je v sredo razpravljala o dveh mocijah nezaupnice vladi premierja Michela Barnierja, ki sta ju ločeno vložili stranki Nepokorna Francija (LFI) in Narodni zbor (RN). Razlog za ta parlamentarni postopek je nestrinjanje s trgovinskim sporazumom med Evropsko unijo in državami južnoameriškega bloka Mercosur, ki mu Francija uradno nasprotuje, vendar vladi kritiki očitajo premalo odločno ukrepanje na ravni Bruslja. Kljub skoraj soglasnemu nasprotovanju celotnega francoskega političnega prostora omenjenemu trgovinskemu sporazumu, možnosti za uspeh mocij ostajajo minimalne. Socialistična stranka (PS) in Republikanci (LR) so namreč že napovedali, da pobud skrajno levega in skrajno desnega pola ne bodo podprli, saj si ne želijo destabilizacije vlade v tem trenutku. Politični analitiki poudarjajo, da gre pri glasovanju predvsem za simbolno dejanje in stopnjevanje pritiska na vlado, da uporabi vse razpoložljive mehanizme, vključno z vetom v Evropskem svetu, za preprečitev podpisa sporazuma. Vlada pod vodstvom Michela Barnierja vztraja, da sporazum v trenutni obliki za Francijo ni sprejemljiv zaradi neizpolnjevanja okoljskih in kmetijskih standardov.

Singapurski parlament je po vroči razpravi izglasoval sklep, da je predsednik Delavske stranke (WP) Pritam Singh neprimeren za opravljanje funkcije vodje opozicije. Odločitev sledi Singhovi obsodbi na sodišču, kjer je bilo ugotovljeno, da je lagal parlamentarnemu odboru. Poslanci vladajoče stranke so med zasedanjem pod vprašaj postavili njegovo integriteto in vodstvene sposobnosti, medtem ko so njegovi podporniki v parlamentu opozarjali na morebitno politično motiviranost postopka. Razprava v sicer tradicionalno zadržanem singapurskem parlamentu je bila nenavadno burna, saj so poslanci Delavske stranke večkrat zahtevali postopkovna pojasnila. Predlog za odstranitev Singha je podala vodja parlamenta Indranee Rajah, ki je poudarila nujnost ohranjanja visokih etičnih standardov v zakonodajnem telesu. Kljub Singhovemu vztrajanju pri nedolžnosti in podpori njegovih strankarskih kolegov je večina poslancev podprla predlog, s čimer je Singh izgubil uradni status vodje opozicije. Dogodek predstavlja pomemben mejnik v singapurski politiki, saj se država sooča z vprašanji o prihodnosti opozicijskega delovanja v okolju, kjer prevladuje Stranka ljudske akcije (PAP). Singhova obsodba in posledična odstranitev s funkcije bi lahko vplivali na javno mnenje pred prihajajočimi volitvami, hkrati pa odpirata vprašanja o pravni odgovornosti politikov za izjave pred parlamentarnimi telesi.

Po spektakularnem vlomu v Gelsenkirchnu, ki je v Nemčiji sprožil številne razprave o varnosti, bo primer zdaj obravnaval deželni parlament Severnega Porenja-Vestfalije. Opozicijska socialdemokratska stranka (SPD) je namreč uradno zahtevala sklic izredne seje, na kateri bi razjasnili okoliščine dogodka in morebitne sistemske pomanjkljivosti. V središču razprav bodo predvsem vprašanja o odzivnem času varnostnih organov in učinkovitosti varovanja objektov, ki so tarča tovrstnih drznih kriminalnih dejanj. Politični pritisk na deželno vlado se stopnjuje, saj želi opozicija pridobiti odgovore o tem, kako je bilo mogoče izvesti tako kompleksen podvig brez takojšnjega posredovanja. Primer ne odpira le vprašanj o konkretni kriminalni preiskavi, temveč tudi o širši varnostni politiki v deželi. Pričakuje se, da bo poročilo pristojnega ministrstva osvetlilo podrobnosti, ki jih preiskovalci zaradi interesa preiskave do zdaj niso razkrili javnosti.

Poslanec vladajoče stranke v Južni Koreji je vložil resolucijo za izključitev 45 opozicijskih poslancev, ki naj bi preprečevali pridržanje nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola zaradi njegove vpletenosti v obtožbe o vojaškem pravu. Na Tajvanu pa opozicija protestira pred predčasnimi volitvami, ki naj bi ciljale na 'pro-kitajske' poslance, kar bi lahko prevesilo ravnotežje moči v korist vladajoče Demokratske progresivne stranke. V obeh primerih gre za očitke o političnem blokiranju in vplivanju na pravosodje ter izid volitev.

Predsednik češke poslanske zbornice in vodja gibanja SPD Tomio Okamura je po ponedeljkovem srečanju koalicijskega sveta izjavil, da vsebina njegovega novoletnega nagovora ni bila tema pogovorov. Okamura je novinarjem po dvournem sestanku pojasnil, da v celoti stoji za svojimi besedami in bi nagovor brez oklevanja ponovil v enaki obliki. Njegove izjave so sprožile ostre odzive v političnem prostoru, saj opozicija zaradi vsebine govora zahteva glasovanje o njegovem odpoklicu s položaja predsednika spodnjega doma parlamenta. Kljub pritiskom opozicijskih strank, ki Okamuri očitajo neprimernost in širjenje spornih stališč, politik trdi, da so njegovi volivci nad nagovorom navdušeni. Svet koalicije se po njegovih besedah ni posvetil vprašanju njegovega odstopa ali razrešitve, kar nakazuje na trenutno stabilnost njegovega položaja znotraj vladajoče strukture, medtem ko napetosti med koalicijo in opozicijo glede vodenja parlamenta ostajajo visoke.

Poslanci v črnogorski skupščini so začeli razpravo o predlogu predsednika države Jakova Milatovića, ki je za novega sodnika ustavnega sodišča predlagal Predraga Krstonijevića, trenutnega sodnika Višjega sodišča v Podgorici. Milatović je svojo odločitev utemeljil na podlagi javnega poziva, objavljenega julija 2025, na katerega se je prijavilo sedem kandidatov. Po opravljenih razgovorih je predsednik ocenil, da je Krstonijević najbolj primeren kandidat za zapolnitev izpraznjenega mesta na ustavnem sodišču. Krstonijević, ki je svojo kariero gradil v pravosodju kot odvetnik in sodnik v Kotorju ter Podgorici, velja za izkušenega pravnika. Postopek imenovanja je sledil večmesečnim prizadevanjem za stabilizacijo ustavnopravnega reda v državi. Poleg Krstonijevića, ki ga je predlagal predsednik, je ustavni odbor ločeno predlagal tudi Nikolo Mugošo, nekdanjega predsednika državne volilne komisije. Med razpravo v parlamentu so se pojavili nekateri očitki, predvsem s strani poslanca Smailovića, ki je izrazil nezadovoljstvo glede sestave kandidatne liste oziroma določenih predlogov. Razprava je ključna za zagotavljanje polne funkcionalnosti najvišjega sodnega organa v Črni gori, ki je v preteklosti že imel težave z delovanjem zaradi nepopolne sestave.

Po smrtnem streljanju Renee Nicole Good v Minneapolisu so se pojavile nove informacije in incidenti. Guverner Minnesote Tim Walz je obtožil zvezno vlado vojne proti njegovi državi. Pojavil se je videoposnetek, ki prikazuje, kako naj bi zvezni agenti zdravniku preprečili pomoč žrtvi streljanja. Sekretarka za domovinsko varnost Kristi Noem je bila kritizirana zaradi izjave, da je bila Renee Nicole Good domača teroristka. V Portlandu v Oregonu sta bili v streljanju, v katerem so bili udeleženi agenti carinske in mejne službe, ranjeni dve osebi.

Glavni tajnik stranke HDZ in predsednik parlamentarnega odbora za zakonodajo Krunoslav Katičić je v soboto ostro kritiziral opozicijsko stranko SDP glede postopka imenovanja predsednika vrhovnega sodišča in novih ustavnih sodnikov. Po njegovih besedah HDZ ponuja konkretne rešitve za zapolnitev sodniških mest, medtem ko naj bi si SDP prizadevala za izigravanje volje hrvaških državljanov in blokado ključnih institucij sodne oblasti. Spor glede imenovanja vrhovnih in ustavnih sodnikov se je stopnjeval po neuspešnih pogajanjih med vlado in opozicijo, ki trajajo že od začetka januarja 2026. Katičić trdi, da opozicija pod vodstvom Siniše Hajdaša Dončića postavlja sporne pogoje, ki onemogočajo ustavno predviden postopek izbire. To dogajanje dodatno poglablja politični razkol med vodilnima strankama v državi. Dogajanje poteka v času, ko se SDP sooča tudi z notranjimi pretresi. Odhodi vidnih članov v preteklem letu, zlasti v Splitu, so stranko oslabili, kar HDZ izkorišča za utrjevanje svojega položaja kot stabilne politične sile. Kljub temu opozicija vztraja pri svojih stališčih glede reforme pravosodja in pogojev za imenovanje visokih sodnikov.

Po poročanju več medijev naj bi francoski predsednik Emmanuel Macron na zaprti seji parlament seznanil z načrtom o napotitvi do 6.000 francoskih vojakov v Ukrajino po koncu vojne in vzpostavitvi miru. Dmitrij Medvedjev je obsodil te načrte in objavil videoposnetek ruskega orožja kot odziv.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.

Predsednik Donald Trump je poskušal prepričati vodilne predstavnike naftnih podjetij o obsežnem novem programu vrtanja v Venezueli. Vendar so bili direktorji naftnih podjetij skeptični, pri čemer je en direktor dejal, da je trenutno stanje v Venezueli »nevzdržno« za naložbe.

Češka opozicijska tabora sta zahtevala odstavitev predsednika spodnjega doma češkega parlamenta in vodjo radikalnih nacionalistov Tomia Okamure, potem ko je ta v novoletnem nagovoru ostro napadel vodstvo Evropske unije in Ukrajine. Okamura je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen označila za "ponorelo aktivistko", Evropsko unijo pa obtožil, da drvi v tretjo svetovno vojno. V svojem govoru se je osredotočil tudi na ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki ga je obtožil vodenja hunte, ki naj bi češkim upokojencem kradla sredstva za osebno razkošje. Kritiki opozarjajo, da so Okamurove trditve o financiranju oborožitve Ukrajine neresnične, saj Češka trenutno ne namenja več neposrednih proračunskih sredstev za orožje, temveč je s posodabljanjem lastne obrambe prek zavezniških kompenzacij celo ustvarila dobiček. Opozicija od premierja Andreja Babiša zahteva, da se od teh izjav jasno ogradi, saj Okamura s svojimi stališči neposredno škoduje zunanjepolitičnemu ugledu države in odnosom znotraj zveze NATO in EU. Poleg tega so njegove obtožbe o korupciji v Ukrajini v češki javnosti naletele na mešane odzive, zlasti v luči preteklih korupcijskih afer v Kijevu.

V Iranu so potekali najobsežnejši protesti v zadnjih dveh tednih, sproženi zaradi poslabšanja gospodarskega stanja. Vrhovni voditelj Khamenei je poudaril, da se islamska republika ne bo umaknila pred protesti. Strokovnjaki poročajo, da se ameriške specialne enote pripravljajo na morebitno vojaško operacijo v Iranu, vendar ne pričakujejo neposredne zunanje intervencije. Protestniki kljub represiji množično odhajajo na ulice in vzklikajo protirežimska gesla.

V Iranu so se nadaljevali protivladni protesti, ki so trajali že 13 dni. Poročali so o 51 smrtnih žrtvah, med njimi je bilo 9 otrok. Iranski vrhovni voditelj je napovedal skorajšnje zatrtje protestov. Predsednik Trump je število smrtnih žrtev pripisal stampedom, čeprav so videoposnetki pokazali, da iranske varnostne sile streljajo na protestnike. Zunanji urad Pakistana je pozval pakistanske državljane, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem v Iran zaradi naraščajočih nemirov.

Proti predsedniku ameriške centralne banke (Fed) Jeromeu Powellu je bila uvedena kazenska preiskava, ki se osredotoča na prenovo sedeža Fed v Washingtonu in domnevno napačne izjave o stroških pred kongresom. Powell je javno kritiziral Trumpovo administracijo zaradi spodkopavanja neodvisnosti centralne banke, ker je Fed zavrnil znižanje obrestnih mer v začetku leta.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Donald Trump je nakazal možnost nadaljnjih vojaških udarov ZDA v Nigeriji zaradi napadov na kristjane. Zavrnil je tudi prošnjo Seana "Diddyja" Combsa za pomilostitev, ki jo je ta poslal iz zapora. Poleg tega se je Trump pojavil z novo značko, imenovano "Happy Trump".

Francoska nacionalna skupščina je z veliko večino glasov (255 za, 146 proti) sprejela prekinitev pokojninske reforme do januarja 2028. Poslanci so tudi zavrnili zamrznitev pokojnin in minimalnih socialnih prejemkov.

Predsednica srbske narodne skupščine Ana Brnabić je v svojem nagovoru ocenila, da je bilo leto 2025 v političnem smislu najtežje doslej. Po njenih besedah so se oblasti v tem obdobju spopadale s številnimi blokadami, ki pa so jih po njeni oceni uspešno premagali. Brnabićeva je ob tem izpostavila potrpežljivost in odgovornost srbskih državljanov, ki so po njenih trditvah omogočili stabilnost države navkljub pritiskom opozicije in protestnim gibanjem. Politično dogajanje v Srbiji so v preteklem letu zaznamovali predvsem ostri notranjepolitični konflikti in prizadevanja opozicije za zaustavitev določenih vladnih projektov. Brnabićeva je tiste, ki so sodelovali pri blokadah javnega življenja in institucij, označila za »blokaderje«, ter poudarila, da je bila zmaga nad temi poskusi ključna za nadaljnji razvoj države. Izjave prihajajo v času, ko se Srbija še naprej trudi uravnotežiti svojo evropsko pot z notranjimi političnimi trenji.