Profesor Andrzej Zoll se je znašel pod drobnogledom tožilstva zaradi obtožb, da naj bi Szymona Hołownio spodbujal k prekoračitvi pooblastil pri zaprisezi Karola Nawrockega, kar je Zoll zanikal. Napoved tožilstva o zaslišanju Hołownie zaradi njegovih izjav o 'državnem udaru' je zaostrila spor v vladni koaliciji, saj so politiki stranke Polska 2050 menili, da so Hołownijeva pojasnila zaključila zadevo. Medtem so bili v Čenstohovi aretirani in obtoženi dva moška, stara 17 in 30 let, zaradi napada na dva afriška državljana.

Najnovejša javnomnenjska raziskava inštituta Pollster kaže na tesen izid med vladajočo Koalicijo Obywatelska in opozicijsko stranko Prawo i Sprawiedliwość, saj je razlika med njima zgolj v statistični napaki. Koalicija Obywatelska je prejela 32 odstotkov podpore. Sondaža razkriva tudi težave koalicije Donalda Tuska, saj bi se dve izmed njenih članic znašli pod parlamentarnim pragom, kar bi pustilo le štiri stranke v Sejmu. Ta rezultat povzroča skrbi znotraj vladajoče koalicije.

Zadnja raziskava IBRiS za Radio ZET je razkrila, da imajo Poljaki različna pričakovanja glede stabilnosti vlade Donalda Tuska po rekonstrukciji. Analiza v podcastu Drugi rzut OKA je poudarila, da so spremembe v vladi, kot so zmanjšanje števila ministrov, imenovanje Radosława Sikorskega za podpredsednika vlade in morebitna razrešitev Adama Bodnarja, več kot le nov začetek, saj so del načrta in strategije.

Predsednik stranke PKB, Cak Imin, je predlagal neposredne volitve za župane in druge lokalne voditelje. Predsednica parlamenta Puan Maharani je njegov predlog označila za zaenkrat le pobudo. Stranka Nasdem je medtem pozvala k čimprejšnjemu nastopu Gibrana Rakabuming Rake v IKN, medtem ko je Cak Imin to prepustil predsedniku Prabowu.

Gibanje ANO nekdanjega premierja Andreja Babiša je v prvi javnomnenjski raziskavi po oktobrskih volitvah ohranilo prevladujoč položaj na češkem političnem prizorišču. Po podatkih agencije STEM, ki jih je objavila televizija CNN Prima News, bi ANO januarja prejel 34,6 odstotka glasov, kar je praktično enak rezultat, kot ga je stranka dosegla na lanskih parlamentarnih volitvah. Raziskava kaže na globoko razporeditev moči, kjer opozicijska ODS zaseda drugo mesto s 14,1 odstotka glasov, tretjeuvrščeno gibanje STAN pa bi volilo 12,6 odstotka volivcev. V parlament bi se poleg omenjenih strank uvrstili še Pirati in desničarska stranka SPD. Slednja skupaj z zmagovitim gibanjem ANO in stranko Motoristi tvori novo koalicijsko vlado pod vodstvom Andreja Babiša. Zanimivo je, da se Motoristi po trenutnih podatkih ne bi uvrstili v spodnji dom parlamenta, saj bi ostali pod zahtevanim petodstotnim pragom, podobno kot stranka TOP 09. Rezultati potrjujejo stabilno podporo Babiševi politiki kljub oblikovanju nove vladne ekipe. Analitiki opozarjajo, da visoka podpora gibanju ANO odraža trenutno razpoloženje volilnega telesa, ki se v veliki meri nagiba k pragmatičnim rešitvam nove vlade. Medtem ko nekatere koalicijske partnerice, kot so Motoristi, bijejo bitko za prestop praga, vodilna stranka utrjuje svoj položaj, kar ji omogoča lažje izvajanje koalicijskih zavez in stabilnost v parlamentarni razpravi. Raziskava je prva tovrstna preverba podpore po uradnem nastopu nove vlade.

Japonski premier Shigeru Ishiba načrtuje odstop s položaja, so v sredo poročali lokalni mediji. Odločitev sledi izgubi večine njegove stranke v zgornjem domu parlamenta. Ishiba je bil pred tem japonski obrambni minister in nekdanji minister za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo. V japonski politiki je znan kot pomembna osebnost in eden izmed možnih kandidatov za prihodnjega predsednika Liberalno demokratske stranke.

Češki socialni demokrati (SOCDEM) so se dokončno pridružili gibanju "Dovolj!" (Stačilo!), v katerem prevladujejo komunisti. Njihovi predstavniki, vključno s predsednico Jano Maláčovo in nekdanjim ministrom Lubomírjem Zaorálkom, bodo kandidirali na kandidatnih listah gibanja na prihajajočih parlamentarnih volitvah. To izhaja iz skupnega memoranduma, ki sta ga podpisali obe stranki. Ta poteza je povzročila odhod številnih članov iz socialne demokracije zaradi njihovega nasprotovanja sodelovanju s komunisti.

Vrh največje srbske stranke, Srbske napredne stranke (SNS), razmatra možnost izrednih parlamentarnih volitev, ki bi lahko potekale do konca leta, bodisi v oktobru ali decembru. Ta informacija prihaja kljub temu, da je oblast več mesecev zavračala možnost razpisa predčasnih volitev. Podrobnosti o možnih terminih v članku niso navedene, razen da so v igri omenjena dva meseca.

Kosovo se od volitev 9. februarja sooča z dolgotrajno politično krizo, saj država ostaja brez novega parlamenta. Predsednica Vjosa Osmani je v torek zvečer že drugič zaprosila ustavno sodišče za pomoč pri iskanju izhoda iz pat položaja. Novo parlamentarno telo v balkanski državi se doslej ni uspelo konstituirati.

Kandidaturo na delnih zakonodajnih volitvah v Parizu je napovedal tudi Thierry Mariani iz stranke Nacionalni zbor, s čimer se je pridružil Rachidi Dati in Michelu Barnierju v boj za poslansko mesto v drugi volilni enoti prestolnice.

Demokratska stranka (DS) je sporočila, da se ne bo udeležila sestanka opozicije z direktorico urada ODIHR Marijo Telalian. Glavna razloga za to sta zanemarjanje stališča študentov, ki zahtevajo predčasne parlamentarne volitve, in kritika predsednice vlade Ane Brnabić, katere dialogi naj bi bili "fingiranje demokracije". DS ocenjuje, da je hvaljenje Brnabićeve nesprejemljivo.

Tudi tokratni poskus konstituiranja kosovskega parlamenta ni bil uspešen, saj poslanci niso našli skupnega jezika. Kosovare Murseli iz stranke PDK je izjavila, da politična kriza v državi ni zgolj kriza, temveč nacionalna sramota. Seje so bile prekinjene, preden se je glasovanje sploh začelo, kar označuje 51. neuspešen poskus.

Predsednik parlamenta Črne gore, Andrija Mandić, je izrazil optimizem glede sprejetja zakonskega predloga, ki bi omogočil, da se vse volitve v državi, tako lokalne kot splošne, izvedejo na isti dan leta 2027. Mandić je za TV Prva pojasnil, da bi takšna rešitev podaljšala mandate nekaterim lokalnim skupščinam, medtem ko bi se v Podgorici in Nikšiću mandati celo skrajšali. Medtem predsednik Milatović predlaga uvedbo odprtih list, kar vidi kot nujen demokratični korak za vrnitev politike med državljane.

Japonski premier Šigeru Išiba naj bi odstopil do konca avgusta, kar je posledica poraza njegove stranke na volitvah v zgornji dom parlamenta pretekli konec tedna. Po volilnem izidu je Išibova vlada v manjšini v obeh domovih parlamenta, kar je spodbudilo vse glasnejše pozive k njegovemu odstopu. Ta novica sledi napovedi ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zgodovinskem trgovinskem dogovoru z Japonsko v višini 550 milijard dolarjev.

Nekdanji predsednik socialnih demokratov (SOCDEM) Michal Šmarda je napovedal izstop iz stranke. Sodelovanje med stranko SOCDEM in koalicijo Stačilo! (v kateri so tudi komunisti) za prihajajoče oktobrske parlamentarne volitve je označil za zgodovinsko napako. Kot je dejal, avgusta ne bo plačal članarine in bo tako uradno izstopil iz stranke. Predsedstvo gibanja Stačilo! je sodelovanje s socialnimi demokrati potrdilo v četrtek, o čemer je poročal tiskovni predstavnik KSČM Roman Roun.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Čeprav predsedniške in guvernerske volitve pritegnejo največ pozornosti, so občinski sedeži ključnega pomena, saj lokalna vlada državljanom omogoča neposreden vplog v zakone, ki jih najbolj zadevajo – od računov za vodo do davkov na nepremičnine. Medtem so v zvezni državi Washington na avgustovski volilni listi tri zakonodajne tekme, ki so pod drobnogledom. Volivce zanimajo vprašanja, kot so največje zvišanje davkov v zgodovini države, lokalni učinki dejanj Trumpove administracije in naraščajoči stroški življenja.

Japonska predsednica vlade Sanae Takaiči razmišlja o razpisu predčasnih parlamentarnih volitev, ki bi lahko potekale že februarja, je v nedeljo sporočil vodja koalicijske partnerice. Takaičijeva, ki je vodenje vlade prevzela oktobra lani kot prva ženska na tem položaju, želi s tem korakom utrditi svoj mandat in izkoristiti visoko javno podporo, ki jo uživa od nastopa funkcije. Čeprav je mandat nastopila šele pred nekaj meseci, bi ji predčasno glasovanje omogočilo politično potrditev njene konservativne agende. Konservativna voditeljica, ki v mednarodnih krogih pogosto vzbuja pozornost zaradi svojega občudovanja nekdanje britanske premierke Margaret Thatcher, se želi s predčasnim preverjanjem ljudske volje izogniti morebitnemu kasnejšemu upadu priljubljenosti. Po poročanju medijev naj bi bila odločitev o februarskem terminu strateška poteza za zagotovitev stabilne večine v parlamentu, s katero bi lažje izvajala napovedane reforme in ohranjala svojo ostro politično linijo. Morebitne volitve bodo predstavljale prvi resen preizkus za Takaičijevo pred volilnim telesom, odkar je bila izvoljena na čelo vladajoče stranke in vlade. Koalicijski partnerji so nakazali pripravljenost na predčasen odhod na volišča, kar kaže na relativno enotnost znotraj trenutne oblasti v Tokiu, medtem ko se opozicija pripravlja na spopad s priljubljeno premierko.

Vladajoča koalicija na Japonskem, ki jo sestavljata Liberalno-demokratska stranka (LDP) in stranka Komeito, je po volitvah 20. julija izgubila večino v zgornjem domu parlamenta, imenovanem svetniška zbornica. Po poročanju NHK in Modern.az je koalicija po predhodnih izračunih pridobila 39 mest za LDP in 8 za Komeito, kar ni dovolj za ohranitev večine. Te volitve so potekale za polovico poslancev zgornjega doma, ki se sicer ponovno izvolijo vsaka tri leta.

Rachida Dati je na »politični kavi« ostro kritizirala "strahopetce, luzerje" in ponovila, da je Michel Barnier "instrumentaliziran" s strani stranke LR za delne parlamentarne volitve v drugi pariški volilni enoti, vendar svoje kandidature še ni uradno napovedala. Napetosti znotraj stranke Les Républicains so se glede tekme za pariško županjo povečale.