Romunski poslovnež Viorel Cataramă je v oddaji "Ai aflat, cu Ionuț Cristache" razkril, da so podkupnine v poslih z romunsko državo ogromne. Poudaril je, da so ti posli izjemno donosni, saj se lahko tudi do 50 % zaslužka prenese v offshore podjetja kot podkupnina. Cataramă je med drugim navedel, da je država globoko koruptivna.

Na Cipru se je sprožil buren politični odziv po objavi videoposnetka na družbenih omrežjih, ki namiguje na vpletenost predsednika Nikosa Christodoulidesa v korupcijske posle oziroma prejemanje podkupnin za njegovo predvolilno kampanjo. Ciprske oblasti so objavo označile za zlonameren poskus diskreditacije vlade in države, pri čemer primer obravnavajo kot obliko hibridne dejavnosti proti republiki. Vlada trdi, da gre za načrtno širjenje neresnic, s katerimi želijo neznani akterji očrniti ugled najvišjih državnih predstavnikov. Kljub ostrim zavrnitvam vlade so opozicijski politični voditelji že zahtevali uradna pojasnila o vsebini posnetih pogovorov. Politično prizorišče na otoku so močno zatresla namigovanja o finančnih nepravilnostih, ki so se pojavila v občutljivem času za administracijo. Preiskovalni organi trenutno preverjajo izvor in verodostojnost posnetka, medtem ko vlada vztraja, da gre za poskus destabilizacije države s pomočjo digitalnih manipulacij. Incident je povzročil precejšnjo negotovost v ciprski javnosti, saj so obtožbe o podkupninah neposredno uperjene proti predsedniku države. Medtem ko uradna Nikozija poudarja, da gre za »blatenje« in »ciljni napad«, politični pritiski na predsednika Christodoulidesa naraščajo. Razvoj dogodkov bo odvisen od ugotovitev strokovnjakov za kibernetsko varnost in rezultatov preiskave o morebitni tuji vpletenosti v to, kar vlada opisuje kot hibridno grožnjo.

Novi podatki razkrivajo, da je podpredsednik vlade Dragoš Anastasiu več let plačeval "davek za zaščito" davčni uslužbenki ANAF, da bi njegovo podjetje imelo zaščito pred nadzori. Anastasiu je sicer vztrajal, da je v postopku deloval kot priča in ne kot osumljenec, ter da ni imel pravne koristi. Njegovo podjetje naj bi poleg denarja uslužbenki ANAF plačalo tudi drage izlete. Premier Ilie Bolojan ga še naprej brani, medtem ko koalicijski partnerji in javnost zahtevajo njegov odstop.

Južnokorejska policija je sprožila obširno preiskavo zaradi sumov nezakonitega zbiranja sredstev za nominacije v Demokratični stranki. Osrednja figura preiskave je nekdanji vodja poslanske skupine Kim Byung-ki, ki naj bi leta 2020 od lokalnih politikov prejel približno 10 milijonov vonov v zameno za politično podporo. Nekdanji svetnik okrožja Dongjak je pred preiskovalci že priznal, da je denar predal Kimovi ekipi in ga kasneje prejel vrnjenega, kar nakazuje na nepravilnosti pri financiranju kampanj. Istočasno je vrhovno sodišče potrdilo razveljavitev poslanskih mandatov za Shin Young-daeja in Lee Byeong-jina zaradi kršitev volilne zakonodaje, vključno z manipulacijo javnomnenjskih raziskav in prikrivanjem premoženja. Škandal se širi tudi na področje korporativnega vpliva, saj je policija zaslišala nekdanjega izvršnega direktorja podjetja Coupang Park Dae-joona glede domnevno dragih kosil in pritiskov na zaposlene, ki so razkrili nepravilnosti. Preiskovalci opozarjajo na sumljivo brisanje digitalnih sledi in menjavo telefonov pri ključnih osumljencih. Politična kriza vpliva tudi na proces potrjevanja novih vladnih funkcionarjev. Zaslišanje ministrske kandidatke Lee Hye-hoon spremljajo vsakodnevne nove obtožbe o korupciji in nepremičninskih malverzacijah, kar stopnjuje napetosti med vladajočo stranko in opozicijo. Medtem ko opozicija zahteva predčasno zaslišanje, da bi čim prej razčistili njeno usodo, vladajoča stran poudarja potrebo po temeljiti preiskavi vseh sumov, vključno z domnevnimi finančnimi ugodnostmi za njene družinske člane.

Nekdanji podpredsednik za komunikacije v drugem mandatu Alana Garcíe, Jorge Cuba, je bil obsojen na 21 let in 8 mesecev zapora zaradi prejetja podkupnin od gradbenega podjetja Odebrecht. Podkupnine so bile namenjene za pridobitev projekta prve linije podzemne železnice v Limi. Sodni proces je vključeval skupino nekdanjih funkcionarjev, odgovornih za dodelitev projekta podjetjema Odebrecht in Graña & Montero, pri čemer je bilo izplačanih več kot 8 milijonov ameriških dolarjev podkupnin. Jorge Cuba se sodne obravnave ni udeležil.

Direkcija za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (DNA) je vnovič pojasnila vlogo podpredsednika vlade Dragoša Anastasiuja v primeru podkupovanja na ANAF. DNA je potrdila, da sta se Anastasiu in njegov poslovni partner leta 2018 iz lastne pobude, brez odvetnika, z že pripravljenim ovadbo, zglasila na sedežu DNA. S tem naj bi bila uradno potrjena njegova vloga "martor denunțător". Anastasiu je sicer še naprej vztrajal, da ni bil "martor denunțător", temveč zgolj "martor", in zahteval dokaze od DNA. DNA je poudarila, da nekateri javni akterji napačno interpretirajo zakonske določbe.

Angela Georgeta Burlacu, bivša uslužbenka ANAF, ki je osem let prejemala podkupnine od podjetij v lasti trenutnega romunskega podpredsednika vlade Dragoșa Anastasiuja, je bila leta 2023 pravnomočno obsojena na zaporno kazen zaradi prejemanja podkupnine in trgovanja z vplivom. V prihodnjih dneh se pričakuje odločitev, ki bi lahko vplivala na njeno usodo, saj bi lahko bila že ta teden pogojno izpuščena.

V Johor Bahru so bili štirje uradniki za izvajanje zakona pridržani šest dni zaradi suma prejemanja podkupnine v višini približno 3.000 RM. Podkupnine naj bi prejemali za dejavnosti "pasportov za letenje" na nadzorni točki prehoda za motorna vozila v Kompleksu carinjenja, priseljevanja in karantene (CIQ) v zgradbi Sultan Iskandar (BSI). Ukaz o pridržanju velja do 1. avgusta.

Trije uradniki lokalne samouprave v malezijski zvezni državi Terengganu so bili priprti za šest dni zaradi suma prejemanja podkupnine v višini 25.000 malezijskih ringgitov. Podkupnine naj bi prejeli v zameno za pospešitev postopka izdajanja gradbenih dovoljenj. Sodnica Yuhanis Roslan iz Kuala Terengganuja je odredila pripor do 2. avgusta.

Ljubljansko tožilstvo sumi ljubljanskega župana Zorana Jankovića, uradnike in druge vpletene, da so v zameno za donacije, denar in počitnice pomagali investitorjem pri pridobivanju gradbenih in upravnih dovoljenj. Preiskavo je objavil portal Domovina.

Branko Valenčak, kontrolor tehničnih pregledov na Škofljici, je bil obsojen na pogojno zaporno kazen dveh let in desetih mesecev s preizkusno dobo petih let ter denarno kazen 5.040 evrov zaradi prejemanja podkupnin leta 2019. Sodba je pravnomočna, saj sta se tožilstvo in obramba odpovedala pritožbi.

Ljubljansko okrožno sodišče je kontrolorja tehničnih pregledov Florijana Gašperina obsodilo na tri leta vikend zapora zaradi jemanja podkupnin in ponarejanja listin. Poleg zaporne kazni bo moral plačati tudi 5500 evrov denarne kazni. Sodišče je sledilo predlogu tožilstva.

Ljubljanski župan Zoran Janković je pred parlamentarno preiskovalno komisijo pričal o domnevnih zlorabah pri gradnji kanala C0. Zatrdil je, da je kanal popolnoma varen in da ne bo ogrozil pitne vode, temveč jo bo celo izboljšal. Kot dokaz je navedel vseh osem izdanih gradbenih dovoljenj.

Nekdanjemu glavnemu državnemu inšpektorju Andriji Mikuliću in njegovemu kumu, nekdanjemu vodji rudarskega sektorja na Ministrstvu za gospodarstvo, Draganu Krasiću, je sodnik preiskave zagrebškega Županijskega sodišča odredil enomesečni pripor.

USKOK je pred Županijskim sodiščem v Splitu vložil obtožnico proti Ivoni Cota, 52-letni vodji oddelka za gradbene dokumente v Zadarski županiji, zaradi suma prejemanja podkupnine. Obtožnica jo bremeni, da je v obdobju od 3. do 7. decembra 2024 v Zadru prejela 500 evrov podkupnine za izdajo gradbenega dovoljenja.

Hrvaški Urad za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (USKOK) je sprožil preiskavo proti podjetnikoma Željku Borisu Huberju in Tomislavu Filipoviću ter odvetniku Anti Glamuzini. Podjetnika sta osumljena, da sta Glamuzini podkupila s 60.000 evri, da bi Huberju zagotovil posojilo v višini 2,4 milijona evrov.

V Leningrajski oblasti so policisti odkrili in likvidirali tehnični center, preko katerega so delovali ukrajinski telefonski prevaranti. Aretirali so 36-letnega prebivalca naselja Pikalevo, ki je osumljen dela za tuje telefonske prevarante.

Po spletu kroži videoposnetek novega prototipa kitajskega šestega generacije bojnega letala J-36 (model uradno ni potrjen), ki ga je izdelala letalska industrijska skupina Chengdu. Analitiki ocenjujejo, da naj bi razvoj letala potekal hitreje od prvotnih načrtov, kar nakazuje izginotje "cevi za merjenje hitrosti zraka".

Indijska korporacija za nacionalna plačila (NPCI) je opozorila državljane na prevare z 'digitalno aretacijo', kjer se prevaranti lažno predstavljajo kot organi pregona in žrtve silijo v posredovanje osebnih podatkov ali prenakazilo denarja. NPCI svetuje shranjevanje sporočil, zajemanje posnetkov zaslona in dokumentiranje interakcij, kar lahko pomaga pri morebitni prijavi. Opozorili so, naj bodo ljudje previdni, še posebej, če prevaranti trdijo, da se uvaja nujen pravni postopek zaradi domnevne vpletenosti v resne zločine, kot so pranje denarja, davčna utaja ali trgovina z drogami. Sumljive telefonske številke je treba prijaviti nacionalni telefonski številki za kibernetsko kriminaliteto 1930 ali oddelku za telekomunikacije.

Srbska policija je v obsežni akciji aretirala pet prometnih policistov iz Raške in Kraljeva zaradi suma prejemanja podkupnine. Pripadniki Sektorja za notranjo kontrolo Ministrstva za notranje zadeve so po nalogu Posebnega oddelka za boj proti korupciji Višjega javnega tožilstva v Kraljevu izvedli aretacijo. Poleg policistov je bilo aretiranih še sedem civilistov. Sumi se, da so policisti štiri mesece sprejemali podkupnine v zameno za nepisanje kazni.