Ciprska vlada zavrnila obtožbe o korupciji po objavi spornega videoposnetka

Turško ministrstvo za obrambo je v novi objavi na družbenem omrežju X ponovno sprožilo diplomatski spor, ko je grško-ciprske sile in organizacijo EOKA obtožilo domnevnih grozodejstv ter terorizma. Ankara je s temi izjavami obudila svoj zgodovinski narativ, po katerem je bila turška invazija leta 1974 nujen odziv na nasilno zatiranje turške manjšine na otoku. Objave so se pojavile v okviru prireditev ob t. i. tednu nacionalnega boja in mučenikov, ki so potekale na okupiranem severnem delu otoka. Dogodka v okupiranem delu Cipra, ki je potekal pod naslovom Turčija in Turška republika Severni Ciper se poklanjata svojim vojakom, so se udeležili visoki predstavniki nepriznane države, vključno s Tufanom Erhürmanom. Turška stran je ob tem poudarila, da bo še naprej pripovedovala svojo resnico o dogodkih iz preteklosti in da bo vedno stala ob strani turškemu prebivalstvu na otoku. Trdijo, da je vsaka ped ciprske zemlje pridobljena s krvjo turških vojakov, kar še dodatno razpihuje napetosti v regiji. Ta najnovejša poteza Ankare dodatno obremenjuje prizadevanja za ponovno združitev otoka in rešitev ciprskega vprašanja, ki ostaja eden najdlje trajajočih zamrznjenih konfliktov v Evropi. Grška stran in mednarodna skupnost tovrstne izjave označujeta za provokacije, ki izkrivljajo zgodovinska dejstva o turški okupaciji, katera se je začela julija 1974. Gre za nadaljevanje politike, ki namesto iskanja kompromisov utrjuje delitev otoka na dva dela.

V grškem parlamentu je bil poimensko izglasovan zakon ministrstva za obrambo, ki zaostruje težave vojakov in še bolj prilagaja oborožene sile pripravam na vojno zveze NATO in EU. Poslanci so razpravljali o preoblikovanju oboroženih sil v gibljive enote, ki bi se lahko takoj odzvale na različne situacije. Poudarili so, da želi vlada ustvariti "morilski stroj" za interese kapitala in poslovnih skupin po vzoru ZDA.

Litovske oblasti so sprožile uradni postopek preverjanja dovoljenja za stalno prebivanje ruskega opozicijskega politika Leonida Volkova, nekdanjega tesnega sodelavca pokojnega Alekseja Navalnega. Oddelek za migracije je od službe za državno varnost zahteval oceno, ali Volkove izjave predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ali javnemu redu v državi. Povod za preiskavo so bile objavljene zasebne komunikacije, v katerih se je Volkov odzval na domnevno smrt Denisa Kapustina, vodje Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK). Volkov je v sporni korespondenci Kapustina označil za nacista, čigar obstoj naj bi koristil kremeljski propagandi, ob tem pa kritično ocenil tudi ukrajinske uradnike, vključno z nekdanjim vodjem obveščevalne službe Kirilom Budanovom. Čeprav se je kasneje izkazalo, da je bila smrt Kapustina zrežirana, so litovski organi ocenili, da so takšne izjave lahko sporne z vidika varnostne politike države. Če bo ugotovljeno, da Volkov predstavlja varnostno tveganje, mu po litovski zakonodaji grozi preklic dovoljenja za bivanje in izgon iz države.