Parlament je sprejel zakon o prilagoditvi oboroženih sil pripravam na vojno zveze NATO in EU

Večina sorodnikov žrtev tragične železniške nesreče v Tempih se je distancirala od odločitve predsednice združenja svojcev Marie Karistianu, da ustanovi svojo politično stranko. Panos Rutsi, oče ene izmed žrtev, je javno pozval Karistianujevo k neposrednemu odstopu s položaja predsednice društva, saj meni, da boj za pravico ne bi smel biti povezan s političnimi ambicijami ali strankarskimi barvami. Rutsi je poudaril, da so se starši od začetka zavzemali za resnico brez političnega vmešavanja, zato je po njegovem mnenju delovanje v društvu nezdružljivo s politično kandidaturo. Obenem so se v javnosti pojavile resne obtožbe glede načina ustanavljanja stranke. Komunikolog Nikos Karahalios je trdil, da je Karistianujeva že dlje časa pripravljala politični program s skupino strokovnjakov, medtem ko je javno zanikala politične ambicije. Po Karahaliosovih navedbah naj bi posameznikom celo obljubljala poslanske in ministrske položaje, pri čemer naj bi izkoriščala ugled, ki ga je pridobila kot obraz gibanja za pravico žrtev iz Tempov, ne da bi pojasnila, da nima podpore ostalih staršev. Maria Karistianu je navedbe o objavi ustanovitve stranke na obletnico nesreče 28. februarja označila za tragične in neresnične. Pojasnila je, da bo o odstopu z mesta predsednice društva razmislila, ko bo prejela uradno zahtevo, sicer pa se ji mandat izteče v marcu. Kljub očitnim razkolom med svojci je zatrdila, da ostajajo enotni v sodnem boju za odgovornost, in dodala, da politično pot vidi le kot drugo pot do dosege pravice za pokojne otroke.

Grški kmetje so zaostrili proteste z 48-urnimi blokadami cest po vsej Grčiji, ker menijo, da vladne napovedi niso zadostne. Podpredsednik vlade Kostis Hatzidakis je izrazil upanje v rešitev in zagotovil, da vlada ne bo ostala le opazovalec. Sočasno je državni tožilec zahteval aretacijo protestnikov, ki ovirajo promet. Opozicija, kot je poslanec Famelos, je kritizirala vlado, rekoč da je njena politika zapustila primarni sektor.

Na Cipru se je sprožil buren politični odziv po objavi videoposnetka na družbenih omrežjih, ki namiguje na vpletenost predsednika Nikosa Christodoulidesa v korupcijske posle oziroma prejemanje podkupnin za njegovo predvolilno kampanjo. Ciprske oblasti so objavo označile za zlonameren poskus diskreditacije vlade in države, pri čemer primer obravnavajo kot obliko hibridne dejavnosti proti republiki. Vlada trdi, da gre za načrtno širjenje neresnic, s katerimi želijo neznani akterji očrniti ugled najvišjih državnih predstavnikov. Kljub ostrim zavrnitvam vlade so opozicijski politični voditelji že zahtevali uradna pojasnila o vsebini posnetih pogovorov. Politično prizorišče na otoku so močno zatresla namigovanja o finančnih nepravilnostih, ki so se pojavila v občutljivem času za administracijo. Preiskovalni organi trenutno preverjajo izvor in verodostojnost posnetka, medtem ko vlada vztraja, da gre za poskus destabilizacije države s pomočjo digitalnih manipulacij. Incident je povzročil precejšnjo negotovost v ciprski javnosti, saj so obtožbe o podkupninah neposredno uperjene proti predsedniku države. Medtem ko uradna Nikozija poudarja, da gre za »blatenje« in »ciljni napad«, politični pritiski na predsednika Christodoulidesa naraščajo. Razvoj dogodkov bo odvisen od ugotovitev strokovnjakov za kibernetsko varnost in rezultatov preiskave o morebitni tuji vpletenosti v to, kar vlada opisuje kot hibridno grožnjo.