Organizacija CRTA je v Beogradu organizirala srečanje o izboljšanju volilnega procesa v Srbiji, na katerem je bila poudarjena potreba po neodvisni reviziji enotnega volilnega imenika. Udeleženci, med katerimi so bili študenti, predstavniki civilne družbe, političnih strank, akademske skupnosti in medijev, so razpravljali o preteklih manipulacijah z volilnim imenikom, za katere je bila odgovorna oblast. Zaključek srečanja je bil, da bodo naslednje volitve potekale brez te nujne revizije, čeprav se problemi s časom množijo.

Vodja parlamentarne skupine IL, Mariana Leitão, je med razpravo o stanju države poudarila, da bi bila popolna privatizacija TAP 'najmanj, kar je potrebno', in izzvala vlado PSD/CDS-PP, ali ima pogum za resno reformo države. Predsednik vlade ni izključil prihodnje popolne privatizacije TAP.

Stranka SDP BiH ostro kritizira domnevne kraje glasov na volitvah in proračunskega denarja. Zato podpira uvedbo novih tehnologij v volilni proces, s ciljem preprečitve volilnih prevar. Predlog zakona, ki bi to omogočil, so predstavili že pred sedmimi leti, saj se že dolgo borijo za uporabo skenerjev volilnih lističev in drugih orodij za preprečevanje volilnih goljufij.

Britanska vlada je objavila načrte za znižanje volilne starosti z 18 na 16 let pred naslednjimi nacionalnimi volitvami. Ta poteza je sprožila mešane odzive, pri čemer je poslanec Robbie Moore iz Keighleyja izrazil nasprotovanje vladnim načrtom. Sprememba vpliva na volilne zahteve v Združenem kraljestvu in določa novo volilno starost 16 let. Več poslancev iz širšega Manchestra je že podalo svoje mnenje o vladnem načrtu, ki bi omogočil 16- in 17-letnikom glasovanje na naslednjih splošnih volitvah.

Bosna in Hercegovina je izgubila 108 milijonov evrov pomoči Evropske unije, ker se ni uspela dogovoriti o reformnem načrtu, ki bi ga morale potrditi vse ravni oblasti. Suspenzija prve tranše finančne pomoči je neposredna posledica te nesposobnosti, kar je v državi z zapleteno ureditvijo pogosto izjemno težka naloga. To je morda tudi zadnje opozorilo državi, ki se je s tem dejanjem samostojno onemogočila.

Evropska unija je izrazila ostro kritiko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zaradi podpisa zakona, ki zmanjšuje neodvisnost antikorupcijskih organov. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala pojasnila in poudarila, da "ni prostora za kompromise", s čimer je prvič javno kritizirala ukrajinsko vodstvo od začetka ruske invazije. Ta poteza naj bi ogrozila prizadevanja Ukrajine za članstvo v EU.

Odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zełenskega, da podpiše zakon, ki omejuje neodvisnost Narodnega biroja za boj proti korupciji (NABU) in Specialnega protikorupcijskega tožilstva (SAP), je sprožila ostro kritiko. Obe instituciji sta pozvali Zełenskega k povrnitvi njune neodvisnosti, medtem ko je Evropska komisija preko predsednice Ursule von der Leyen zahtevala pojasnila, saj spoštovanje pravne države in boj proti korupciji predstavljata ključna elementa EU brez možnosti kompromisa. Proti novim določbam so protestirali tudi državljani Ukrajine.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega zahtevala pojasnila glede novega zakona, ki naj bi omejil neodvisnost Nacionalnega protikorupcijskega biroja (NABU) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (SAP). Podobno je Estonija izrazila svojo zaskrbljenost, saj naj bi zakon omenjena ključna protikorupcijska organa podredil Uradu generalnega državnega tožilca, kar bi lahko vplivalo na njuno samostojnost.

Visoki predstavnik Christian Schmidt je v intervjuju za Dnevni Avaz poudaril, da mora pobuda za reforme v Bosni in Hercegovini izvirati od domačih političnih akterjev. Izrazil je, da mednarodna skupnost in EU sicer nudita podporo, vendar je napredek odvisen od domačih sil. Schmidt je izpostavil, da reforme zaradi neaktivnosti in pomanjkanja proračuna stagnirajo, kljub njegovim nedavnim odločitvam glede primera "Viaduct" in prihajajočih volitev.

Združeno kraljestvo načrtuje znižanje volilne starosti na 16 let pred naslednjimi splošnimi volitvami. Ta poteza, ki jo je obljubila laburistična vlada Keirja Starmerja, predstavlja največjo reformo volilnega sistema po letu 1969. Mladi, stari 16 in 17 let, bodo lahko glasovali na vseh volitvah v državi, s čimer se jim bo podelila pravica do sodelovanja v prihajajočih volitvah.

Britanska vlada, ki jo vodi Kir Starmer, je napovedala pomembno reformo volilnega sistema, s katero bo volilna starost znižana z 18 na 16 let. Podpredsednica vlade Angela Rayner je poudarila, da mladi že prispevajo k družbi in si zaslužijo pravico do glasu na vseh volitvah. Ta poteza je usmerjena v zagotavljanje večje pravičnosti in udeležbe mladih v političnem procesu.

Poljski premier Donald Tusk je napovedal prve pomembnejše spremembe v vladi, med drugim je Radosław Sikorski postal podpredsednik vlade, kar nakazuje morebitno novo visoko funkcijo. Obenem je napovedal širšo rekonstrukcijo, ki bi lahko prizadela več deset podsekretarjev. Analitiki, kot je Rafał Ziemkiewicz, so te spremembe že komentirali in izpostavili domnevnega "krivca" za nastalo situacijo. Medtem je predsednik Volodimir Zelenski po prejetem sporočilu vodje Evropske komisije spremil svoje mnenje glede kontroverznega zakona, ki naj bi omejeval avtonomijo protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in proteste v Kijevu.

Nekdanji predsednik regionalne vlade Azorov, Mota Amaral, je danes pozval k nujni reviziji Zakona o financah avtonomnih regij (LFR), pri čemer je poudaril, da mora to vprašanje postati 'krik ljudstva'. Po njegovem mnenju je revizija 'zelo nujna in ne dopušča nadaljnjih zamud', saj se zaradi pomanjkanja javnega denarja, kar priznavajo tudi najvišji regionalni uradniki, 'ustvarja ozračje, da nihče nikomur ne plačuje'.

Vicepremier Dragoș Anastasiu je razkril, da 266 od 1.326 javnih podjetij ustvarja 2 milijardi lei izgube tudi po prejemu subvencij. Poudaril je tudi, da 173.000 od 256.000 zaposlenih v javnih podjetjih dela v 315 ključnih podjetjih. Predlagano je bilo, da lahko javni uslužbenec sodeluje le v enem upravnem odboru, s čimer se omeji zaslužek članov upravnih odborov.

Zakonodajni paket, ki ga je predlagal nekdanji predsednik Donald Trump, naj bi do leta 2034 povečal ameriški proračunski primanjkljaj za 3,4 bilijona dolarjev (2,9 bilijona evrov). Ocene Kongresnega proračunskega urada kažejo, da bo zaradi te proračunske reforme brez zdravstvenega zavarovanja ostalo več kot 10 milijonov ljudi. Glavne posledice so torej finančna obremenitev države in pomemben vpliv na zdravstveno varnost prebivalcev ZDA.

Nekdanji portugalski premier Passos Coelho in nekdanji poslanec socialistov Sérgio Sousa Pinto bosta vodila študijo o strukturnih reformah, ki so ključne za modernizacijo države. Študija se bo osredotočala na prenovo portugalskega političnega sistema in države. K projektu se bo pridružil tudi Nuno Botelho, predsednik Gospodarskega združenja Porta (ACP-CCIP), ki je promotor študije. Dve študiji naj bi bili predstavljeni leta 2026. Cilj je zagotoviti pluralnost perspektiv, poglobljeno analizo in legitimnost v razpravi.

Pojavile so se obtožbe, da so trije sinovi kandidatke za ministrico Lee Hye-hoon od svoje babice prejeli vsak po 1 milijardo vonov vrednih delnic družinskega podjetja, ki ne kotira na borzi. Stranka Moč ljudstva je izrazila dvom o velikosti dediščine in morebitnem izogibanju plačilu davka na dediščino. Kljub temu je Lee Hye-hoon začela z opravljanjem prvih uradnih dolžnosti. Medtem pa je Demokratična stranka zavrnila obtožbe o nepravilnostih pri kandidaturi Kim Byung-kija, kljub temu, da ni bilo uradnega zapisa o prejemu peticije v zvezi z domnevnim podkupovanjem.

Ameriško naftno podjetje Chevron je v luči političnih sprememb v Venezueli pridobilo strateško prednost, saj kot edini večji ameriški ponudnik v državi razpolaga z vso potrebno infrastrukturo za črpanje in sanacijo naftnega sektorja. Delnice podjetja so se po napovedih o vnovičnem prevzemu nadzora nad venezuelsko produkcijo s strani Združenih držav Amerike podražile. Washington si namreč prizadeva za vzpostavitev nadzora nad tamkajšnjo proizvodnjo nafte, ne glede na to, ali bodo embargo ohranili ali pa bodo spodbujali neposredno črpanje surove nafte. Strateški premik prihaja v času, ko ZDA krepijo pritisk na režim Nicolása Madura, hkrati pa poskušajo stabilizirati svetovni trg z nafto prek svojih korporacij. Chevron, ki je v tej južnoameriški državi prisoten že od začetka 20. stoletja, bo imel ključno vlogo pri morebitni obnovi energetske infrastrukture, kar podjetju zagotavlja dolgoročno konkurenčno prednost pred drugimi zahodnimi akterji, ki so državo zaradi sankcij zapustili.

Zohran Mamdani je v četrtek na slovesnem dogodku, ki so ga njegovi sodelavci poimenovali "inavguracija novega obdobja", uradno zaprisegel kot župan New Yorka. Javna slovesnost se je pričela ob 13. uri po lokalnem času in je vključevala celomestno praznovanje ob prevzemu vodenja ene najpomembnejših svetovnih metropol. Mamdani je v svojem inavguracijskem govoru poudaril nove usmeritve svoje administracije, medtem ko so mestne oblasti zaradi dogodka uvedle številne zapapore cest in poostrene varnostne ukrepe v okolici prizorišča. Dogodek je privabil številne podpornike in meščane, ki so se zbrali, da bi prisostvovali začetku njegovega mandata. Nova mestna uprava pod vodstvom Mamdanija napoveduje korenite spremembe v upravljanju mesta, s poudarkom na socialni politiki in dostopnosti javnih storitev. Kljub logističnim izzivom, ki so jih povzročile cestne zapapore, je inavguracija potekala po načrtih in predstavlja uraden začetek novega političnega poglavja za New York.

Prvi članek obravnava bližajočo se 60. obletnico programov Medicare in Medicaid v ZDA, ki veljata za ključni opori za bolne in finančno prizadete posameznike, pri čemer avtor poudarja njuno pomembnost, ki presega zgolj vladne politike. Drugi članek kritično ocenjuje nedavne reforme Medcare, predstavljene v zakonu predsednika Trumpa, ki naj bi po navedbah medijev povzročile izgubo zdravstvenega varstva za 4,8 milijona Američanov, medtem ko Allie Beth Stuckey in njen oče Ron Simmons zagovarjata te spremembe in trdita, da gre za izboljšave zdravstvenega sistema.