Kubanski politični zapornik Duannis León Taboada je prekinil gladovno stavko, ki je trajala več kot dva tedna, potem ko ga je v bolnišnici Combinado del Este obiskala njegova mati. Po njenih besedah je močno shujšal. Medtem v Gazi lakota ostaja kritičen problem, saj je v zadnjih 24 urah v bolnišnici Al Shifa zaradi podhranjenosti umrlo pet ljudi, vključno z dojenčkom in dvema otrokoma. Novorojenček Hood Arafat, star komaj deset dni, ni imel dostopa do mlečne formule, njegova mati pa je prav tako podhranjena.

Nevladni organizaciji Efecto Cocuyo in El Nacional sta poročali o zaskrbljujočem stanju Maykelis Borges, politične zapornice v Venezueli, ki je v 38. tednu visoko rizične nosečnosti. Organizacija Justicia, Encuentro y Perdón opozarja, da ji ni bila zagotovljena potrebna medicinska pomoč, čeprav kaže znake preeklampsije in je blizu predvidenega datuma poroda.

Organizacija "Justicia, Encuentro y Perdón" je potrdila izpustitev 72 zapornikov, ki naj bi bili politični zaporniki, kot del dogovora med ZDA, Salvadorjem in Venezuelo. Organizacija je prav tako objavila seznam 82 izpuščenih v Venezueli ter pozvala mednarodno skupnost k nadaljnjemu nadzoru nad človekovimi pravicami v državi in preglednosti pri procesih izpustitve.

Vodja venezuelske opozicije María Corina Machado je v sredo objavila mednarodno opozorilo, češ da se v Venezueli povečuje število samovoljnih aretacij in prisilnih izginotij. V zadnjih 72 urah naj bi tako pogrešali ali zaprli že več kot 20 ljudi. Machadova je izrazila globoko zaskrbljenost nad porastom kršitev človekovih pravic v državi.

Nekdanji armenski predsednik Levon Ter-Petrosjan je javno pozval premierja Nikol Pašinjana, naj nemudoma izpusti dva pridržana armenska apostolska nadškofa, Bagrata Galstjana in Mikajela Ajapahjana. Ter-Petrosjan je prav tako pozval Pašinjana, naj opusti načrte za napad na sedež Armenske apostolske cerkve v Ečmiadzin in namesto tega izpusti omenjena nadškofa ter druge zaprte kritike, ki jih je označil za politične zapornike.

V Maturínu so iz zapora izpustili Merlys Oropezo, mlado žensko, ki so jo obsodili na deset let zapora zaradi objave kritičnega sporočila na WhatsAppu o vodji lokalnega odbora za oskrbo (CLAP). Njena obsodba je naletela na široko neodobravanje, saj so jo označili za nesorazmerno kazen in kršitev svobode izražanja. Oropezo so aretirali 19. avgusta 2024 po tej objavi.

Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je pohvalil ameriške kolege za njihovo vlogo pri izpustitvi francosko-ameriškega turista Lucasa Hunterja. Diosdado Cabello, drugi človek Madurovega režima, se je javno zahvalil nekdanjemu španskemu premierju Joséju Luisu Rodríguezu Zapateru za posredovanje pri izpustitvi 80 venezuelskih zapornikov.

Venezuelska vlada pod vodstvom vršilke dolžnosti predsednice Delcy Rodríguez je v petek napovedala začetek diplomatskih pogovorov z Združenimi državami Amerike o obnovitvi medsebojnih odnosov. Do diplomatskega premika prihaja le nekaj dni po tem, ko so ameriške sile v Caracasu pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura in ga odpeljale iz države. Ameriški diplomatski predstavniki so že obiskali venezuelsko prestolnico, kjer so z lokalnimi uradniki razpravljali o možnosti ponovnega odprtja veleposlaništva. Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa povečale vpliv v državi, kar je privedlo do prvih znakov sodelovanja z novo prehodno oblastjo. V sklopu teh prizadevanj je Venezuela začela izpuščati politične zapore, kar je bila ena od ključnih zahtev Washingtona. Med izpuščenimi so posamezniki, ki so bili zaprti zaradi kritik na račun Madurovega režima, pred zapori pa so se v petek zbrali svojci, ki so pričakali prve osvobojene ujetnike. Venezuelski zunanji minister Yván Gil je potrdil, da je bil sprožen proces za ponovno vzpostavitev diplomatskih misij v obeh državah. Ameriško stran je na pogovorih zastopal John McNamara, višji diplomat iz sosednje Kolumbije, ki je ocenil pogoje za postopno obnovitev delovanja predstavništev. Venezuelska stran je napovedala, da bo v kratkem poslala svojo delegacijo v Washington, medtem ko se Rodríguez o stabilizaciji razmer v regiji posvetuje tudi s predsednikoma Brazilije in Kolumbije.

Izrael je podaljšal zakon, ki omogoča neomejeno pridržanje brez sojenja palestinskim zapornikom iz Gaze, kar oblasti pooblašča za daljše zadrževanje brez sodnih postopkov, zavlačevanje sodnih pregledov in blokiranje dostopa do pravnega zastopstva. V luči naraščajoče lakote v Gazi, kjer Izrael nadzoruje dostavo hrane, je izraelski minister Amichai Eliyahu izjavil, da Izrael »izganja« Gazane. Medtem je Urugvaj »nujno« pozval Izrael, naj dovoli dostop humanitarne pomoči v Gazo prek Združenih narodov.

Iran je v nedeljo sporočil, da je usmrtil dva člana izgnane opozicijske skupine Mujahedeen-e-Khalq. Posameznika, identificirana kot Behrouz Ehsani Eslamlou in Mehdi, sta bila obsojena zaradi izvajanja napadov na javno in civilno infrastrukturo. Poročilo o usmrtitvah je objavljeno na spletni strani pravosodja Mizan Online.

Ameriški predsednik Donald Trump je na srečanju z vodilnimi predstavniki naftne industrije v Beli hiši napovedal obsežne strateške posege v Venezueli in na Grenlandiji. Trump je zatrdil, da bodo ameriška naftna podjetja investirala približno 100 milijard dolarjev v obnovo venezuelske naftne infrastrukture, potem ko so ZDA po aretaciji Nicolása Madura začele izvajati načrt za prevzem nadzora nad tem ključnim gospodarskim sektorjem. Administracija naj bi od ameriških korporacij zahtevala obsežne koncesije v zameno za dostop do venezuelskih virov. Hkrati je predsednik Trump ponovno izpostavil vprašanje Grenlandije in poudaril, da bodo Združene države Amerike glede tega otoka ukrepale ne glede na mnenje tamkajšnjih oblasti ali mednarodne skupnosti. Trump je napovedal, da bo preprečil kakršne koli poskuse Rusije in Kitajske za uveljavitev vpliva na tem strateško pomembnem območju, ki ga Washington zdaj obravnava kot prioriteto nacionalne varnosti. Srečanje z naftarji v vzhodni sobi Bele hiše je tako služilo kot platforma za predstavitev nove agresivne zunanje politike, usmerjene v energetsko dominanco. Napovedi so sledile stopnjevanju napetosti po januarskih dogodkih v Venezueli, vključno z bombardiranjem in ugrabitvami, ki so tlakovale pot ameriškemu posredovanju. Medtem ko administracija poudarja gospodarske koristi in varnostni vidik, evropski zavezniki in mednarodni analitiki opozarjajo na kršenje suverenosti vpletenih ozemelj. Trumpova retorika nakazuje, da ZDA ne bodo odstopile od svojih namer pri preoblikovanju svetovnega energetskega zemljevida v svojo korist.

Združene države Amerike so pozvale venezuelskega predsednika Nicolása Madura k izpustitvi vseh političnih zapornikov in opozorile, da bo venezuelska vlada "vedno plačala visoko ceno" za samovoljne aretacije in represijo. Medtem je Venezuela izjavila, da bo branila svojo suverenost, potem ko je prestregla panamsko ladjo v bližini območja, ki ga zahteva zase. Venezuelski obrambni minister Vladimir Padrino López je poudaril, da bodo sprejeti vsi ukrepi za obrambo suverenosti države. Poleg tega je bilo omenjeno, da je bila diplomatska pot dialoga ključna pri reševanju Venezuelcev v Salvadorju, pri čemer je predsednik poudaril, da je vlada neposredno komunicirala z ZDA, ne pa s predsednikom Salvadorja.

Ruska pooblaščenka za človekove pravice, Tatjana Moskalkova, je dejala, da obravnava skoraj 500 prošenj državljanov, ki naj bi bili v Ukrajini preganjani zaradi proruskih stališč. Med prosilci so duhovniki, zagovorniki človekovih pravic in novinarji.

Voditeljica venezuelske opozicije María Corina Machado je v svojem prvem javnem nastopu po ameriškem ukrepu proti Nicolásu Maduru izjavila, da je opozicija pripravljena na prevzem oblasti v državi. Machadova je ponovno poudarila, da je na predsedniških volitvah zmagal opozicijski kandidat Edmundo González, ki bi moral po njenih besedah uradno prevzeti predsedniški mandat. Opozicijsko vodstvo je državljane pozvalo k mirnosti in upoštevanju nadaljnjih navodil, hkrati pa so izpostavili nujnost demokratičnega prehoda oblasti. Machadova je v svojem nagovoru obljubila vzpostavitev javnega reda in miru ter izpustitev vseh političnih zapornikov. Medtem ko so Združene države Amerike pridržale dosedanjega predsednika Nicolása Madura, opozicija poudarja, da bo moral slednji odgovarjati pred mednarodnim pravosodjem za svoja dejanja med dolgoletnim vladanjem.

Nevladna organizacija Foro Penal je posodobila svojo evidenco političnih zapornikov v Venezueli na 853 oseb. Do 21. julija je bilo v državi zaprtih 759 moških, 94 žensk in štirje mladoletniki, predvsem zaradi političnih motivov. Posodobitev podatkov je sledila nedavnim izpustitvam 10 ameriških državljanov.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Po zajetju Nicolása Madura je Donald Trump izjavil, da so ZDA pripravljene izvesti nov napad, če bo potrebno. Trump je tudi ocenil, da Maria Corina Machado nima podpore, da bi vodila Venezuelo. ZDA naj bi Venezuelo začasno upravljale, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti. V Caracasu so 3. januarja poročali o močnih eksplozijah in zvokih letal, medtem ko je Venezuela obsodila "zelo resno vojaško agresijo".

Obravnava koalicijskih predlogov novel zakona o volitvah v državni zbor in zakona o poslancih je bila preložena, ker so poslanci koalicije in SDS obstruirali seje mandatno-volilne komisije in odbora za notranje zadeve. Zaradi tega izredna seja državnega zbora ne bo izvedena.

Venezuelska opozicijska voditeljica María Corina Machado je 3. januarja 2026 razglasila začetek demokratične tranzicije v državi, potem ko je bil dolgoletni predsednik Nicolás Maduro ujet in predan mednarodnemu pravosodju. Machado je v uradni izjavi poudarila, da je napočil "čas svobode", hkrati pa je potrdila pripravljenost opozicije na prevzem oblasti. Po njenih besedah se bo Maduro zdaj moral soočiti z obtožbami za zločine proti človečnosti in druga kazniva dejanja, storjena nad venezuelskimi državljani. Preobrat v državi sledi stopnjevanju napetosti, v katerem so Združene države Amerike po navedbah opozicije "uveljavile zakon". Pozivi k tranziciji vključujejo vzpostavitev institucionalnega reda, izpustitev političnih zapornikov in nujno oživitev gospodarstva, ki ga je večletna kriza močno prizadela. Machado je državljane pozvala k enotnosti v procesu obnove države, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja razplet dogodkov po padcu Madurovega režima.