Ukrajinski parlament je soglasno sprejel zakon, ki ponovno vzpostavlja neodvisnost Nacionalnega urada za boj proti korupciji (Nabu) in Specializiranega protikorupcijskega tožilstva (Sapo) od vlade. Ta poteza je sledila protestom in mednarodnim pritiskom, zlasti iz Evropske unije, ki je zahtevala krepitev pravne države in boj proti korupciji. Predsednik Zelenski je zakon podpisal, s čimer je uradno potrdil ponovno vzpostavitev neodvisnosti agencij. Bruselj je izrazil olajšanje, vendar opozarja, da bo Ukrajina ostala pod drobnogledom.

Masovne obsodbe opozicijskih osebnosti v Tuniziji, znane kot 'primer zarote 2', so po poročanju medijev nov primer omejevanja s strani tunizijskih oblasti. Ti dogodki dodatno poglabljajo krizo pravne države v državi.

Evropska unija je predlagala zamrznitev 1,5 milijarde evrov finančne pomoči Ukrajini. Odločitev je bila sprejeta, ker Kijev ni v celoti izpolnil zavez glede reform, zlasti na področju boja proti korupciji in krepitve pravne države. Ukrajina je sicer izvedla 13 od 16 dogovorjenih ukrepov v okviru 50-milijardnega mehanizma pomoči, vendar preostali trije ključni ukrepi, ki vplivajo na transparentnost in nadzor porabe sredstev, niso bili izvedeni. Predvideno je, da bodo sredstva sproščena šele po izpolnitvi preostalih zavez.

Nekdanji predsednik črnogorskega sveta agencije za preprečevanje korupcije (ASK) Momčilo Perović je izjavil, da so vsi akti in odločitve ASK-a, sprejeti po 30. maju, nezakoniti. Obtožuje tudi predsednika in nekatere člane sveta ASK-a, da z izkrivljanjem dejstev in obmanjevanjem javnosti skušajo prikriti koruptivne dejavnosti javnih uslužbencev. Medtem je BIRN (Balkanska preiskovalna mreža) pozval evropske uradnike, naj ustavijo sprejemanje predloga zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB), saj bi ta resno ogrozil demokratične standarde in vladavino prava v Črni gori.

Novoizvoljeni poljski predsednik Karol Nawrocki je v pogovoru za medij Gość Niedzielny ostro kritiziral delovanje vlade premiera Donalda Tuska. Po njegovih besedah nenehne preiskave in razčiščevanja afer prejšnje vlade stranke PiS ohromljajo državo in odvračajo pozornost od ključnih težav, s katerimi se soočajo državljani. Nawrocki je izpostavil, da Poljaki niso zadovoljni z delom vlade, saj namesto realnih rešitev za težave v zdravstvu in proračunski primanjkljaj dobivajo zgolj politične procese. Na predsednikove izjave se je hitro odzval zunanji minister Radosław Sikorski, ki je opozoril na nujnost preglednosti pri porabi javnih sredstev. Sikorski je izpostavil nepravilnosti v Skladu za pravosodje in poudaril, da je preiskava več sto milijonov zlotov javnega denarja nujna za vzpostavitev pravne države. Napetosti med predsedniško palačo in vlado se stopnjujejo kljub prvotnim napovedim o pripravljenosti na konstruktivno sodelovanje po julijskih volitvah.

Evropska unija se sooča s kritikami zaradi svojega sistema sankcij, ki po mnenju nekaterih strokovnjakov, vključno s Pascalom Lottazom, posega v pravice lastnih državljanov in rezidentov. Kritiki trdijo, da zunajpravna narava teh ukrepov omogoča njihovo učinkovitost, a hkrati predstavlja nevarno pot proti totalitarnim praksam. Avtorji opozarjajo, da se mehanizmi, ki so bili prvotno zasnovani za zunanjo politiko, vse pogosteje uporabljajo na načine, ki zaobidejo standardne pravne postopke in varovalke. Članek izpostavlja, da se moč teh sankcij skriva prav v njihovi nejasni pravni umeščenosti, kar institucijam omogoča hitro ukrepanje brez dolgotrajnih sodnih procesov. Vendar pa takšna praksa po mnenju analitikov spodkopava temeljne načela pravne države, na katerih temelji povezava. Razprava o zakonitosti in etičnosti tovrstnih ukrepov postaja vse bolj relevantna v luči geopolitičnih napetosti, kjer meja med notranjo varnostjo in omejevanjem osebnih svoboščin postaja vse tanjša. Poznavalci razmer pozivajo k večji transparentnosti in vzpostavitvi jasnejših pravnih okvirov, ki bi preprečili zlorabe sistema sankcij proti posameznikom znotraj meja unije.

Evropska unija je potrdila, da pozorno spremlja primer Igorja Popovića, namestnika direktorja Urada za Kosovo in Metohijo, in je bila seznanjena s sodbo Osnovnega sodišča v Prištini. Bruselj je poudaril, da vsaka odvzemna mera svobode mora biti upravičena.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega. Komisija je zaskrbljena zaradi nedavno sprejetega zakona, ki naj bi zmanjšal neodvisnost in moč protikorupcijskih institucij v Ukrajini. Ta zakon je sprožil proteste v državi, ki se trenutno nahaja v vojnem stanju, saj naj bi oslabil ključne mehanizme za boj proti korupciji.

Poslanec Santos Cerdán je izpostavil, da preiskovalni pripor ne bi smel biti uporabljen kot sredstvo za boj proti korupciji, če bi to pomenilo zlorabo oblasti in kršitev pravne države. Medtem je bila ovadba v zvezi z incidentom v Marini "Marisquiño" v Vigu v celoti zavržena, saj sodišče ni razpolagalo z zadostnimi dokazi, ki bi potrdili kaznivo dejanje malomarnosti, ki bi povzročilo zrušitev betonske konstrukcije med koncertom.

V nemški zvezni deželi Hessen so strokovnjaki in pravosodni organi analizirali potek sodnih procesov v primerih umorov, pri čemer so izpostavili kompleksno razmerje med iskanjem pravice in čustvenim bremenom za svojce žrtev. Sodišča se pri obravnavi najhujših kaznivih dejanj srečujejo z zahtevno nalogo zagotavljanja temeljite pojasnitve dogodkov, hkrati pa morajo upoštevati travme, ki jih procesi povzročajo vpletenim stranem. Analiza je pokazala, da dolgotrajni postopki in podrobno razkrivanje dokaznega gradiva v sodnih dvoranah pogosto vodijo do ponovne travmatizacije družinskih članov. Pravosodni sistem v Hessnu si zato prizadeva najti ravnovesje, ki bi omogočilo učinkovito delo tožilstva in obrambe, ne da bi pri tem zanemarili človeško dostojanstvo in psihološko podporo žrtvam. Poročilo poudarja pomen specializiranih služb za pomoč žrtvam v okviru nemškega kazenskega postopka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal nov zakon, ki naj bi omejil neodvisnost protikorupcijskih organov. Ta poteza je sprožila največje proteste v Ukrajini po začetku vojne, kar nakazuje na zmanjšanje nadzora nad korupcijo in morda usmerjeno represijo. Zelenski se sicer trudi pomiriti javnost, vendar je poteza dvignila veliko prahu glede spoštovanja pravne države in boja proti korupciji v času vojne.

Odločitev ukrajinskega predsednika Volodimirja Zełenskega, da podpiše zakon, ki omejuje neodvisnost Narodnega biroja za boj proti korupciji (NABU) in Specialnega protikorupcijskega tožilstva (SAP), je sprožila ostro kritiko. Obe instituciji sta pozvali Zełenskega k povrnitvi njune neodvisnosti, medtem ko je Evropska komisija preko predsednice Ursule von der Leyen zahtevala pojasnila, saj spoštovanje pravne države in boj proti korupciji predstavljata ključna elementa EU brez možnosti kompromisa. Proti novim določbam so protestirali tudi državljani Ukrajine.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal, da bo Vrhovni radi predložil predlog zakona, ki bo okrepil sistem pravne države in zagotovil odsotnost ruskega vpletanja v delovanje agencij za izvajanje zakonov. Ta poteza je odziv na javno mnenje in izraženo zaskrbljenost glede vladavine prava v Ukrajini.

Predsednik Posebnega parlamentarnega odbora za dobro vladavino, protikorupcijo in pravno državo, Fatmir Xhafaj, je na novinarski konferenci ob zaključku mandata odbora predstavil bilanco opravljenega dela. Ob tem je predal Državnemu zboru tudi dva dokumenta, ki se nanašata na delo odbora, ter izpostavil tri ključne izzive, s katerimi se bo morala soočiti zakonodajna oblast pri oblikovanju prihodnjih modelov za boj proti korupciji. Xhafajeva izjava nakazuje nadaljnje delo na področju krepitve transparentnosti in učinkovitosti institucij.

Po vsej Ukrajini je izbruhnil val protestov, v katerih je več tisoč ljudi zahtevalo odstop predsednika Zelenskega. Protesti so sledili njegovi odločitvi o omejevanju avtonomije protikorupcijskih uradov, kar je sprožilo kritike in zaskrbljenost glede ogrožanja demokracije in zahodne podpore Ukrajini.

Okoli 30 nevladnih organizacij v Srbiji je v skupnem sporočilu obsodilo poziv na linč novinarja Verana Matića kot dejanje političkega obupa srbskega predsednika Aleksandra Vučića in kot brutalno sporočilo proti vladavini prava. Organizacije so izpostavile, da takšno ravnanje odkrito podpira nasilje in nekaznovanost ter jasno kaže, da kriminal in nasilje nista incidenta, temveč del državne politike.

Đeljošaj se je sestal z direktorjem FBI in razpravljal o strateškem pomenu Črne gore za ZDA. Poudarjena je bila ključna vloga spoštovanja zakonov za privabljanje investicij iz zahodnih držav, vključno z ZDA.

Maja T. je bila na Madžarskem pridržana že približno eno leto zaradi domnevnih napadov. Trije nemški poslanci, med njimi dva iz Bavarske, so Majo T. obiskali v priporu, kritizirali razmere v zaporu in zahtevali umik njene izročitve. Poslanci so njeno pridržanje označili za »škandal glede pravne države« in zahtevali njeno vrnitev v Nemčijo, kjer se proti njej pojavljajo novi očitki.

Ukrajinski predsednik Zelenski se je znašel pod kritikami zaradi ravnanja z aktivisti proti korupciji. Poleg vojne se mora Ukrajina ukvarjati tudi z reformami, vključno z bojem proti korupciji. V zadnjem času je pisarna Zelenskega pritegnila pozornost zaradi obravnave aktivista, kar je sprožilo vprašanja o morebitnem maščevanju v obliki racij.

Predsednica AfD, Alice Weidel, je med poletnim intervjujem za ARD ponovno zavrnila klasifikacijo stranke kot skrajno desničarske in poudarila, da stranka ne vidi razloga za spremembo svoje drže. Obenem je berlinska senatorka za pravosodje, Felor Badenberg, menila, da je prepoved postopka AfD na zvezni ravni trenutno neperspektivna, vendar se je zavzela za strožje ukrepe proti posameznim deželnim združenjem stranke.