Več tisoč srbskih študentov in prebivalcev se je v soboto zvečer zbralo na osrednjem mestnem trgu v Novem Sadu na prvem letošnjem množičnem protivladnem protestu. Shod je zaznamoval začetek organiziranih priprav študentskih gibanj na predčasne parlamentarne volitve, katerih razpis zahtevajo od srbskih oblasti. Protestniki so izrazili nezadovoljstvo z odzivom države na tragične dogodke in zahtevajo prevzem politične odgovornosti. Neposreden povod za stopnjevanje napetosti in nove proteste je bila tragična nesreča na železniški postaji v Novem Sadu, ki se je zgodila 1. novembra 2024. Ob padcu betonskega nadstreška je življenje izgubilo 16 ljudi, kar je v srbski javnosti sprožilo val ogorčenja nad domnevno korupcijo in pomanjkljivim nadzorom pri obnovi javne infrastrukture. Študentska gibanja poudarjajo, da bodo svoje aktivnosti v prihodnjih tednih usmerili v mobilizacijo volivcev in pritisk na vlado za izvedbo poštenih predčasnih volitev. Poleg zahtev po političnih odstopih so udeleženci shoda izpostavili potrebo po transparentnosti preiskave o odgovornosti za nesrečo, ki je močno pretresla srbsko družbo in poglobila nezaupanje v državne institucije.

Matteo Salvini je sporočil, da so se na Siciliji odprla gradbišča v vrednosti 22 milijard evrov, namenjena izboljšanju cest, železnic in oskrbe z vodo. Poleg tega je napovedal, da se bodo dela na mostu čez Messinsko ožino začela še letos, kar predstavlja ključen korak v razvoju infrastrukturnih projektov v regiji.

Analitik Roland Lami je izpostavil, da bi Tirana lahko doživela predčasne volitve. Glavni razlog za to je pripor župana Eriona Veliaja, ki je v zaporu od februarja. Ta situacija povzroča veliko zanimanje tako med državljani kot v političnih krogih, ki spremljajo razvoj dogodkov v največji albanski občini.

Predsednik Socialdemokratske iniciative (NISMA), Fatmir Limaj, je poudaril, da njegova stranka ne bo prispevala k delnim rešitvam, ki bi lahko vodile v predčasne volitve. Po prekinitvi seje v parlamentu je Limaj dejal, da si NISMA prizadeva za parlamentarno večino, ki bo sposobna tako konstituirati skupščino kot tudi oblikovati novo vlado, saj ne verjame v parcialne rešitve.

Podpredsednik Građanskega pokreta URA, Filip Adžić, je izjavil, da sta za izhod Črne gore iz krize in zaustavitev institucionalnega razpada potrebni rekonstrukcija vlade ali predčasne volitve. Poudaril je, da država vsakodnevno priča institucionalnemu razpadu, zato je nujno ukrepanje za stabilizacijo razmer.

Sébastien Lecornu je zaključil zadnji dan pogajanj s političnimi silami, da bi dosegel dogovor, kot je zahteval Emmanuel Macron. Predlagal naj bi suspenz pokojninske reforme, da bi poskusil stabilizirati situacijo. Yaël Braun-Pivet je poudarila, da je za izhod iz krize pomembno doseči dogovor o glavnih smernicah proračuna. Socialisti po srečanju z Lecornujem niso bili prepričani o realnosti suspenza reforme in so ponovili, da ne bodo sodelovali.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

Madžarski premier Viktor Orbán je zavrnil možnost predčasnih volitev in poudaril, da je država "mirna in zbrana". Njegova izjava je sledila ponovnemu pojavu teme predčasnih volitev v javnosti, pri čemer je Orbán svojo reakcijo podal že pred zahtevo Péterja Magyarja. Dogajanje nakazuje na ponovno obravnavo možnosti predčasnih volitev v državi.

Po razpadu koalicije SPD in BSW v Brandenburgu je deželni zbor zavrnil predlog AfD za predčasne volitve. BSW je pri glasovanju podprla predlog AfD, vendar je bil predlog kljub temu zavrnjen. Del predstavnikov BSW se glasovanja ni udeležil.

Medtem ko je župan Tajpeja Chiang Wan-an napovedal dodatne nagrade za učitelje z upravnimi funkcijami, mestne oblasti v Tainanu zaradi finančnih omejitev zaenkrat ne nameravajo slediti temu zgledu. Tudi v Taoyuanu so sporočili, da bodo o morebitnih ukrepih odločali po celoviti oceni razmer.

Premier Sébastien Lecornu je po le 26 dneh odstopil zaradi nezmožnosti strank za dosego kompromisa. Predsednik Macron mu je sprva dal dodaten rok, da najde izhod iz krize, grozil pa je tudi z razpustitvijo parlamenta. Politična situacija v Franciji je ocenjena kot težka, Macronove poteze pa kot obupane.

Predsednik Trump se je soočil z dodatnimi kritikami zaradi intervjuja za New York Times, v katerem je izrazil dvome o omejitvah svoje moči po invaziji na Venezuelo. Senator Thom Tillis je napovedal blokado vseh Trumpovih kandidatov zaradi preiskave predsednika Federal Reserve Jeroma Powella, kar kaže na naraščajoč odpor znotraj Republikanske stranke. Pravosodno ministrstvo je odpustilo tožilca Roberta McBridea, ker ni želel sodelovati pri pregonu nekdanjega direktorja FBI Jamesa Comeyja. Finančni minister Scott Bessent naj bi bil presenečen nad pravnimi postopki proti Powellu, kar kaže na notranje nesoglasje v administraciji.

Največji bolgarski parlamentarni skupini, sredinsko-desna stranka GERB-SDS in reformistična PP-DB, sta zavrnili mandat predsednika države Rumna Radeva za sestavo nove vlade. Odločitev obeh največjih političnih sil v državi močno povečuje verjetnost, da bo Bolgarija morala izvesti že osme predčasne parlamentarne volitve od leta 2021. Politična nestabilnost v najrevnejši članici Evropske unije se tako nadaljuje, saj nobena stranka ne uspe zagotoviti zadostne podpore za stabilno koalicijo. Predsednik Radev je mandat najprej ponudil zmagovalki volitev stranki GERB-SDS, po njihovi zavrnitvi pa še drugouvrščeni PP-DB, a sta obe strani ocenili, da v trenutni sestavi parlamenta ni mogoče oblikovati trdne vlade. Politična blokada ovira ključne reforme, ki so potrebne za vstop države v območje evra in polno vključitev v schengenski prostor, hkrati pa vpliva na črpanje evropskih sredstev. Država se zdaj pripravlja na ponoven odhod na volišča, kar po mnenju analitikov še dodatno krepi apatijo volivcev in nezaupanje v demokratične institucije. Bolgarija je ujeta v krog začasnih tehničnih vlad, ki jih imenuje predsednik, kar omejuje dolgoročno načrtovanje državnih politik in gospodarski razvoj.

Predsednik Emmanuel Macron naj bi v naslednjih dveh dneh imenoval svojega šestega premierja v dveh letih, kar je presenetilo trg, ki je pričakoval razpis predčasnih volitev. Po odstopu premierja se pričakuje, da bo Macron novega imenoval do petka zvečer.

Bolgarska parlamentarna skupina Aliansa za pravice in svoboščine (APS) je predsedniku države Rumenu Radevu nemudoma vrnila tretji in obenem zadnji mandat za sestavo nove vlade. Predsednik skupine Hajri Sadakov je ob tem pojasnil, da trenutna sestava parlamenta ne omogoča oblikovanja stabilne in pozitivne vlade, zato bi bili poskusi sestavljanja koalicije nesmiselni. S tem dejanjem so se v Bolgariji izčrpale vse ustavne možnosti za oblikovanje vlade v trenutnem sklicu parlamenta, kar državo neizbežno vodi v nove predčasne parlamentarne volitve. Vrnitev mandata je pospremil oster odziv vodje stranke Preporod Kostadina Kostadinova, ki je predsednika Radeva pozval, naj čim prej imenuje prehodno vlado in razpiše volitve. Kostadinov je opozoril, da država nujno potrebuje nove volitve in kritiziral domnevno zavlačevanje postopkov, ki bi lahko privedlo do izvedbe volitev v času velikonočnih praznikov, kar se mu zdi nesprejemljivo. Kot najprimernejšega kandidata za prehodnega premierja je izpostavil Andreja Gjurjeva. Predsednik Rumen Radev bo moral zdaj v skladu z ustavo imenovati prehodno vlado in določiti datum volitev, ki naj bi bile predvidoma konec marca ali aprila. Politična negotovost v državi se tako nadaljuje, saj nobena izmed treh največjih parlamentarnih skupin po zadnjih volitvah ni uspela zagotoviti zadostne podpore za sestavo delujoče izvršilne oblasti. APS je sicer poudarila svojo odgovornost do državnih institucij in napovedala prizadevanja za zagotovitev poštenih in transparentnih volitev.

Španska regija Extremadura se sooča z možnostjo predčasnih volitev, potem ko sta PSOE (Španska socialistična delavska stranka) in Vox v regionalni skupščini vložila celovite amandmaje na proračun za leto 2026. Predsednica vlade Extremadure je opozorila, da se bo mandat končal, če bo opozicija delovala kot institucionalni blok. Politični analitiki ocenjujejo, da so te poteze dokaz blokade avtonomnih računov in vodijo regijo v nov politični scenarij.

Po skoraj vseh preštetih glasovnicah sta si skrajno desna stranka PVV Geerta Wildersa in sredinska proevropska stranka D66 izenačeni. Prve napovedi so sicer kazale na zmago liberalcev D66, vendar se je razmerje moči izenačilo.

Japonski premier, ki vodi vladajočo Liberalno-demokratsko stranko (LDP), je napovedal možnost predčasne razpustitve spodnjega doma parlamenta. Odločitev o razpustitvi bi lahko bila sprejeta že ob začetku rednega zasedanja parlamenta, ki se bo pričelo 23. januarja. Ta poteza je neposreden odziv na politično nestabilnost in prizadevanja vlade, da bi si ponovno zagotovila trdno politično osnovo po nedavnih neuspehih na volitvah v zgornji dom. Politični analitiki ocenjujejo, da premier s to potezo tvega vse ali nič, saj se vladajoča koalicija sooča z upadanjem podpore javnosti. Namen predčasnih volitev je stabilizacija vlade pod vodstvom LDP, ki je v zadnjem obdobju izgubila nadzor nad pomembnimi zakonodajnimi procesi. Če bo parlament razpuščen, se bo Japonska podala v novo obdobje intenzivne predvolilne kampanje, kjer bo ključno vprašanje gospodarska politika in stabilnost valute. Napovedana razpustitev sledi zahtevnemu obdobju za stranko LDP, ki se kljub ohranitvi nekaterih položajev spopada z izgubo zaupanja volivcev. Premier poudarja, da je treba preveriti voljo ljudstva, da bi država lahko nadaljevala z nujno potrebnimi reformami. Dogajanje v Tokiu pozorno spremljajo tudi mednarodni finančni trgi, saj politična negotovost na Japonskem pogosto vpliva na vrednost jena in regionalno stabilnost v Vzhodni Aziji.

Predlog za odstavitev Emmanuela Macrona, ki ga je vložila stranka La France insoumise, je bil s strani članov biroja državnega zbora označen za nedopustnega. Mathilde Panot, predsednica skupine LFI v državnem zboru, je izrazila obžalovanje zaradi vzdržanosti stranke RN pri glasovanju o predlogu za odstavitev.

Francoski premier Sèbastien Lecornu je odstopil s svojo vlado le 26 dni po imenovanju, kar je najkrajši mandat v zgodovini Francije. Predsednik Emmanuel Macron je Lecornuja, kljub odstopu, zadolžil za izvedbo zadnjih pogovorov s političnimi strankami v naslednjih 48 urah, da bi poskušali rešiti politično krizo.