Bolgarija se po neuspehu pri oblikovanju vlade bliža novim predčasnim volitvam

V Mjanmarju se je v nedeljo nadaljeval drugi krog splošnih volitev, ki jih organizira vladajoča vojaška hunta. Glasovanje je potekalo v 100 okrajih po vsej državi, vključno z območji, kjer še vedno divjajo spopadi med vojsko in oboroženimi opozicijskimi skupinami. Volitve, ki so prve po petih letih, potekajo v treh fazah zaradi varnostne nestabilnosti; prva faza je bila izvedena 28. decembra lani, druga pa to nedeljo. Mednarodna skupnost z Združenimi narodi in zahodnimi državami na čelu je volitve označila za nelegitimne. Kritiki poudarjajo, da proces ni niti prost niti pravičen, saj so glavne opozicijske stranke prepovedane, njihovi voditelji, vključno z nobelovko Aung San Suu Kyi, pa ostajajo v zaporu. Nizka volilna udeležba v prvem krogu kaže na splošno nezaupanje javnosti v proces, ki ga hunta uporablja za utrditev svoje oblasti. Napetosti v državi ostajajo visoke, saj so volišča odprli pod strogimi varnostnimi ukrepi, medtem ko se državljanska vojna, ki se je razplamtela po vojaškem udaru leta 2021, le še stopnjuje. Aktivisti za človekove pravice opozarjajo, da gre za vnaprej pripravljen scenarij hunte, s katerim želi vojska formalizirati svojo vladavino nad 51-milijonskim narodom sredi humanitarne in politične krize.

Japonska predsednica vlade Sanae Takaichi načrtuje razpustitev spodnjega doma parlamenta in razpis predčasnih splošnih volitev, ki naj bi po poročanju tujih tiskovnih agencij potekale 8. februarja. Premierka želi s to potezo izkoristiti trenutno visoko podporo javnosti in pridobiti močnejši mandat za izvajanje svojih politik. Takaichi, ki je oktobra postala prva ženska na čelu japonske vlade, namerava z volilno zmago utrditi položaj svoje stranke v parlamentu. Odločitev o predčasnem odhodu na volišča je po navedbah visokih predstavnikov vladajoče stranke strateške narave, saj vlada trenutno uživa velik ugled med volivci. Uradna potrditev datuma volitev se pričakuje v kratkem, ko bo premierka tudi formalno razpustila parlament. Glavni cilj koalicije je povečanje števila poslanskih sedežev, kar bi Takaichijevi omogočilo lažje sprejemanje napovedanih gospodarskih in varnostnih reform. Analitiki ocenjujejo, da je tveganje za vlado majhno, saj opozicija ostaja razdrobljena, priljubljenost premierke pa od njenega nastopa funkcije vztrajno raste. Februar bo tako ključen mesec za politično stabilnost Japonske, saj bodo volivci neposredno ocenjevali delo prve ženske premierke v zgodovini države. Priprave na volilno kampanjo so se v strankarskih krogih že začele.

Ugandski volivci se pred četrtkovimi predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami soočajo z močno vojaško prisotnostjo na ulicah in popolno blokado dostopa do spleta, ki jo je ukazala vlada. Dolgoletni predsednik Yoweri Museveni, ki državo vodi že od leta 1986, se poteguje za svoj sedmi mandat, medtem ko njegov glavni tekmec, priljubljeni glasbenik in politik Robert Kyagulanyi, znan kot Bobi Wine, poziva k prekinitvi štiri desetletja dolge vladavine. Razmere v Kampali so napete, saj je opozicija izrazila resno zaskrbljenost zaradi ustrahovanja volivcev in možnosti prirejanja izidov. Vojaške enote, ki so se razporedile po prestolnici in drugih ključnih mestih, po mnenju opozicijskih predstavnikov služijo predvsem utišanju kritikov in preprečevanju protestov. Ukrep izključitve spleta, ki ga je vlada utemeljila kot varnostni ukrep, je mednarodna skupnost obsodila kot kršitev pravice do obveščenosti in transparentnosti volilnega procesa. Kritiki opozarjajo, da gre za načrtno strategijo režima za ohranitev oblasti preko represivnih metod in onemogočanja koordinacije opozicijskih opazovalcev na voliščih. Volitve potekajo v senci obtožb o nepravilnostih in policijskega nasilja nad privrženci opozicije, ki se je stopnjevalo v tednih pred glasovanjem. Medtem ko Museveni volivce poziva k mirni oddaji glasov, opozicija napoveduje lastno spremljanje rezultatov, da bi preprečila morebitne kraje glasov. Mednarodne organizacije opozarjajo, da bi lahko kakršna koli manipulacija z volilno voljo privedla do novih nemirov v tej vzhodnoafriški državi, ki jo že vrsto let zaznamuje avtoritarno vodenje.