Podnebne politike, kot sta davek na ogljik v Kanadi in vprašanje toplotnih črpalk v Nemčiji, se po svetu srečujejo z močnim političnim odporom. Ta 'zeleni udarec' in porast desničarskega populizma sta bila podrobneje obravnavana v raziskavi, objavljeni v reviji Nature Climate Change, ki analizira, kako gospodarske in kulturne posledice podnebnih politik vplivajo na javna stališča in volilno vedenje.

Donald Trump je izrazil veselje ob napovedi ukinitve oddaje 'The Late Show with Stephen Colbert', saj meni, da Colbert nima talenta. Novica o ukinitvi oddaje je bila objavljena na Truth Social. Poleg tega se je Trump zapletel v naraščajoči škandal Jeffreyja Epsteina, kar povzroča zaskrbljenost med njegovimi podporniki zaradi morebitne vpletenosti in slabega upravljanja informacij s strani njegove administracije.

Nemška zelena stranka je izrazila dvom o utemeljenosti zaostrenih mejnih kontrol, ki jih nemško notranje ministrstvo opravičuje z "izrednimi razmerami" pri nastanitvi beguncev v občinah. Vendar pa je odgovor ministrstva na njihovo poizvedbo razkril, da vlada nima lastnih podatkov o dejanski obremenjenosti občin pri oskrbi prosilcev za azil. Zeleni menijo, da s tem pade glavna utemeljitev za sporno prakso na mejah in označujejo mejne kontrole kot "čisto populistično simbolno politiko".

Donald Trump je po ponovni izvolitvi opustil svojo populistično držo in poudaril, da je Izrael na prvem mestu. To je bil dramatičen odmik od prejšnjih obljub, kar nakazuje na spremembo njegove politične usmeritve. Vzporedno s tem je Marjorie Taylor Greene, republikanska predstavnica, izrazila nasprotovanje zakonu o kriptovalutah, t.i. Zakonu GENIUS, in svojo odločitev utemeljila z verskimi prepričanji, kljub podpori predsednika Mikea Johnsona. Njen upor poudarja razkol znotraj republikanske stranke in vpliv ideoloških stališč na zakonodajne procese.

Na Japonskem se je po delnih volitvah v zgornji dom parlamenta, kjer je velik uspeh zabeležila skrajno desna 'participativna stranka' Sanseitō, ki se zgleduje po gibanju MAGA Donalda Trumpa, tradicionalni strankarski sistem zamajal. Premier Ishiba je izgubil večino, medtem ko njegovi nasprotniki hujskajo proti tujcem, feminizmu in 'globalistom'. Naraščanje desnega populizma na Japonskem odraža širši globalni trend rasti skrajno desnih gibanj.

Na Japonskem se vse bolj uveljavljajo populistične ideje, ki jih spodbujajo desničarski politiki, ki drugod po svetu kritizirajo "elitizem", "globalizem" in priseljevanje. Čeprav je koalicija premierja Shigeruja Ishibe izgubila svoj...

Na japonskih volitvah v zgornji dom parlamenta je daleč desna populistična stranka 'Japonska na prvem mestu' (Japanese First) dosegla nepričakovano velik uspeh. Ta stranka, ki je bila doslej na obrobju političnega spektra, je postala eden največjih zmagovalcev volilnega vikenda, kar nakazuje na spremembe v japonski politični pokrajini.

Analiza opozarja na naraščajoč trend, kjer popularni voditelji, kot so Javier Milei v Argentini in Nayib Bukele v Salvadorju, s pomočjo neposredne komunikacije in manipulacije javnega mnenja slabijo demokratične institucije in avtoritarno prevzemajo oblast. Ta vzorec, ki se je pokazal tudi pri Donaldu Trumpu in Viktorju Orbánu, prikazuje, kako karizmatični posamezniki z 'ljudsko' podporo zaobidejo tradicionalne demokratične procese in omejujejo civilno družbo ter medije. Vzporedno s tem se izpostavlja napetost med elitno in državljansko demokracijo, kjer se prek peticij in državljanskih pobud, kot je bila ta proti zakonu Duplomb, kaže odpor do 'pravih' usmeritev politike in želja po večji participaciji državljanov. Kritiki izpostavljajo, da tovrstni avtokrati pogosto preoblikujejo sistem, da jim ustreza, in izkoriščajo polarizacijo za utrditev svoje moči, kar vodi v postopno erozijo demokracije in prehod v hibridne režime.

Japonska skrajno desna populistična stranka Sanseito je bila ena največjih zmagovalk na nedavnih volitvah v zgornji dom parlamenta. Stranka, ki jo zaznamujejo nacionalistična stališča in kritike vladnih politik, je uspela pridobiti pomembno podporo med volivci, kar ji je omogočilo preboj v parlament.

Demokrati v kongresu so poskušali prepričati guvernerje v zveznih državah, kjer imajo večino, naj prerisajo volilne okraje za predstavniški dom, kar je bil odziv na podobne poteze republikancev v Teksasu. To so videli kot edino priložnost za prevzem nadzora nad predstavniškim domom. Medtem je Omar Fateh v Minneapolisu prejel demokratsko podporo za županskega kandidata, ki je izjavil, da je zaščita skupnosti pred Donaldom Trumpom pomenila preprečevanje interakcije minneapoliskega policijskega oddelka z agencijo ICE.

Na nedavnih volitvah na Japonskem je stranka Sanseito, populistična desničarska skupina, dosegla presenetljiv uspeh, saj je osvojila 14 sedežev v zgornjem domu parlamenta. Pred tem je imela stranka le enega predstavnika, kar kaže na preobrat v japonski politiki in možen vzpon populizma. Analitiki se sprašujejo o razlogih za ta nenaden porast podpore skrajni desnici v državi z minimalno prisotnostjo tujcev.

V Mehiki so kritiki opozorili na morebitne posledice nepremišljenih izjav predsednice Claudie Sheinbaum v zvezi s primerom Zambada, ki bi lahko spodkopale previdnost v javnem diskurzu. V Španiji pa so razmere opisane kot obdobje mračnjaštva, pri čemer so Trump, Netanyahu in španska desnica obtoženi uničevanja demokracije, spodbujanja sovraštva in širjenja dezinformacij.

Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval. Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.

Predsednik ukrajinske vrhovne rade Ruslan Stefančuk se je ostro odzval na novoletni nagovor podpredsednika češkega poslanskega doma Tomia Okamure. Stefančuk je njegove izjave glede pomoči Ukrajini označil za primer neizobraženosti, manipulacij in cinizma. Po mnenju ukrajinskega uradnika Okamurove trditve ne škodujejo le ugledu Ukrajine, temveč predvsem Češki republiki in njenim državljanom. Stefančuk je poudaril, da takšne populistične izjave izkrivljajo realnost mednarodne pomoči in obrambe evropskih vrednot. Ukrajinska stran je poudarila, da so tovrstni retorični napadi v nasprotju z uradno politiko Prage, ki ostaja ena ključnih zaveznic Kijeva v boju proti ruski agresiji. Odziv vrhovne rade odraža naraščajočo občutljivost Kijeva na naraščanje populističnih razpoloženj v evropskih državah, ki bi lahko ogrozila stabilnost vojaške in finančne podpore.

V Indoneziji so izbruhnili množični protesti, ki so jih sprožile ugodnosti za zakonodajalce, vključno s sporno stanovanjsko nadomestilo. V nasilnih spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, 20 pa jih pogrešajo. Policija je v bližini univerz uporabila solzivec, kar je sprožilo kritike organizacij za človekove pravice.

Stranka One Nation Pauline Hanson je na nedavnih zveznih volitvah v Avstraliji dosegla najboljši rezultat v zadnjih tridesetih letih. Analitiki se sprašujejo, ali bo stranka uspela ohraniti ta zagon in kakšen bo njen vpliv na politično prihodnost države.

Evropska komisarka Marta Kos in premier Robert Golob sta na pogovoru opozorila na izzive, ki jih prinašata širitev Evropske unije in varnostna vprašanja. Strinjala sta se, da se zaradi teh izzivov ne smemo odpovedati demokratičnim načelom. Golob meni, da je treba populistom odvzeti »orožje strahu«, Kos pa je opozorila na destruktivne zunanje sile. Rešitev vidita v vztrajanju pri liberalnih vrednotah.

Britanski premier Keir Starmer se je ob koncu leta 2025 in začetku leta 2026 znašel pod močnim pritiskom strategov in javnosti, saj ankete kažejo na prevlado populistične stranke Reform UK pod vodstvom Nigla Faragea. Strateg Sir Chris Powell, ki je več kot dve desetletji svetoval laburistom, je opozoril, da stranka potrebuje popolno prenovo, če želi nevtralizirati tisto, kar opisuje kot eksistencialno grožnjo britanski demokraciji. Starmer je v svoji novoletni poslanici sicer posredno kritiziral razkrojevalno politiko populizma, vendar kritiki trdijo, da njegovi ukrepi, kot so zamrznitev cen prevozov in znižanje energetskih stroškov, niso zadostni za ustavitev odtekanja volivcev. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi trditev Dominica Cummingsa o domnevnih načrtih političnega establišmenta za uničenje Faragea, vključno z možnostjo nezakonitih posegov v zasebnost. Medtem ko se Reform UK pripravlja na lokalne volitve maja 2026, laburisti beležijo upad podpore celo med svojimi največjimi sindikalnimi donatorji. Trenutna situacija v Združenem kraljestvu odraža širše evropske trende vzpona populističnih gibanj, kar postavlja Starmerjevo vlado pred zahtevno preizkušnjo ohranjanja stabilnosti in zaupanja v osrednje institucije države.

Na Češkem je na parlamentarnih volitvah zmagala populistična stranka ANO pod vodstvom Andreja Babiša, vendar ni osvojila večine. Babiš se je že srečal s predsednikom Petrom Pavlom in začel pogovore z drugimi strankami, da bi poskušal oblikovati stabilno vlado. Kljub zmagi Babiš potrebuje koalicijske partnerje, katerih zahteve za ministrske položaje bi lahko otežile oblikovanje vlade. Proevropske sile so ohranile blokirno moč, kar dodatno zapleta politično prihodnost države.

Abigail Spanberger, demokratska kandidatka za guvernerko Virginije, je izjavila, da ne bo nasprotovala prizadevanjem demokratske zakonodaje za preoblikovanje kongresnih okrožij. Zohran Mamdani, kandidat za župana New Yorka, pa kaže smernice, kako bi demokrati lahko ponovno pridobili volivce.