Ukrajinski zunanji minister Sibiha podprl veleposlanika v sporu s češko stranjo
Objavljeno: 3. 1. 2026 0:42
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha se je v petek na družbenem omrežju X odzval na diplomatski spor s Češko republiko in podprl ukrajinskega veleposlanika v Pragi Vasila Zvariča. Sibiha je poudaril, da je veleposlanik ravnal povsem pravilno in diplomatsko, ko se je odzval na žaljive izjave predsednika češke stranke SPD Tomia Okamure na račun Ukrajine in njenega vodstva. Do spora je prišlo, potem ko je Okamura v svojem novoletnem nagovoru ostro kritiziral Ukrajino, na kar se je Zvarič uradno odzval.
Ukrajinski minister je ob tem k dialogu pozval češkega ministra za zunanjo trgovino in evropske zadeve Petra Macinko, ki je pred tem ukrajinskega veleposlanika javno pokaral zaradi njegovega posredovanja. Sibiha je zavrnil Macinkovo poučevanje in ga pozval h konstruktivnemu pogovoru, s čimer se je napetost med Prago in Kijevom na diplomatski ravni dodatno zaostrila. Kljub siceršnjemu močnemu zavezništvu med državama so retorični izpadi desnih populistov v Češki republiki povzročili precejšnje trenje.
Izjave
"Ukrajinski veleposlanik Vasil Zvarič se je odzval povsem pravilno in diplomatsko na žalitve Tomia Okamure."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogodek je za Slovenijo zanimiv s stališča širše evropske politike in razmerij znotraj skupine držav srednje Evrope. Slovenija kot članica EU in podpornica Ukrajine spremlja diplomatsko stabilnost v regiji. Trenja med ukrajinsko diplomacijo in češkimi politiki, zlasti iz vrst populistov, kažejo na krhkost podpore v nekaterih političnih krogih, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na enotnost EU pri vprašanju ukrajinske krize, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost.
Tomio Okamura, novi predsednik spodnjega doma češkega parlamenta, je ob nastopu funkcije ukazal odstranitev ukrajinske zastave z zgradbe parlamenta. Zastava je bila nameščena leta 2022 v znak solidarnosti z Ukrajino.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je pozval k napotitvi več tisoč zahodnih vojakov v Ukrajino kot del varnostnih jamstev proti Rusiji. Medtem je Zelenski napovedal, da bo Ukrajina nadaljevala z odgovarjanjem na ruske napade na energetska postrojenja, kljub kritikam Slovaške in Madžarske glede prekinitev oskrbe z nafto. Po poročanju naj bi ukrajinski napadi na naftovode, ki oskrbujejo Evropsko unijo, predstavljali sankcije za države EU. Slovaški premier Fico je kritiziral Ukrajino, kar je Zelenski zavrnil.
Ukrajinski predsednik Volodimir Selenski je prispel v Turčijo, kjer se bo udeležil pogovorov o ponovnem oživljanju diplomatskih prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini.
Namestnik slovaškega ministra za obrambo Igor Melicher je v televizijski razpravi izjavil, da bi bilo za Slovaško najboljše, če bi Ukrajina prišla pod popoln vpliv Rusije. Njegova izjava je sprožila kritike opozicije. Ukrajina se od februarja 2022 brani pred rusko agresijo.
Bivši svetovalec za nacionalno varnost ZDA, Michael Flynn, je izjavil, da je administracija nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame igrala ključno vlogo v dogodkih leta 2014, ki so pripeljali Vladimirja Zelenskega na oblast v Ukrajini. Flynn trdi, da sta bila Viktorija Nuland in direktor CIA neposredno vpletena v ukrajinsko krizo.
Po petih urah pogovorov v Moskvi Rusija in ZDA nista dosegli dogovora o morebitnem mirovnem sporazumu za Ukrajino. Ruski uradniki so izjavili, da pogovori niso prinesli napredka pri zagotavljanju mirovnega sporazuma. Ukrajinski predsednik Zelenski je izrazil zaskrbljenost po srečanju Putina s Trumpovimi ljudmi v Moskvi.
Dogodek je za Slovenijo zanimiv s stališča širše evropske politike in razmerij znotraj skupine držav srednje Evrope. Slovenija kot članica EU in podpornica Ukrajine spremlja diplomatsko stabilnost v regiji. Trenja med ukrajinsko diplomacijo in češkimi politiki, zlasti iz vrst populistov, kažejo na krhkost podpore v nekaterih političnih krogih, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na enotnost EU pri vprašanju ukrajinske krize, vendar dogodek nima neposrednega vpliva na slovensko gospodarstvo ali varnost.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.