Podpredsednik Združenih držav Amerike JD Vance je v četrtek na tiskovni konferenci v Beli hiši podprl zvezno agencijo za priseljevanje in carine (ICE) po incidentu, v katerem je agent v Minneapolisu ubil žensko. Vance je v svojem nagovoru stopil v bran uradniku in poudaril, da je ta ravnal v samoobrambi, hkrati pa je ostro kritiziral medijsko poročanje o dogodku. Srečanja z novinarji se je udeležila tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt, ki je skupaj z Vancem zagovarjala stališča Trumpove administracije glede utemeljenosti uporabe sile. Dogodek v Minneapolisu, ki se je zgodil v sredo, je hitro postal osrednja politična tema, saj administracija dogodek uporablja za potrditev svoje stroge politike do priseljevanja. Ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem je že pred tem navedla, da so bili postopki agentov v skladu s pravili službe, Vance pa je te trditve v četrtek še dodatno podkrepil. Podpredsednik je ob robu tiskovne konference odgovarjal tudi na vprašanja, ki se ne nanašajo neposredno na streljanje, med drugim o vojaškem posredovanju v Venezueli. Administracija s tem nastopom kaže na neomajno podporo varnostnim organom, ki izvajajo deportacije in nadzor nad priseljenci. Kljub pozivom javnosti po podrobnejši preiskavi okoliščin smrti ženske, Bela hiša vztraja pri interpretaciji, da je bila uporaba smrtonosne sile nujna za zaščito agenta. Takšen odziv odraža širšo strategijo vlade, ki se spopada z vprašanji varnosti na mejah in v notranjosti države, pri čemer se izogiba popuščanju pod pritiskom kritik civilne družbe.

Združenje policistov in mirovnih častnikov Minnesote (MPPOA) je v uradni izjavi ostro obsodilo izjave političnih voditeljev, vključno z županom Minneapolisa Jacobom Freyem. Sindikat je politike obtožil uporabe neodgovorne in nevarne retorike proti organom pregona, ki se je razširila po nedavnem incidentu, v katerem je agent ameriške službe za priseljevanje in carine (ICE) med operacijo v Minneapolisu ustrelil osumljenca. Predstavniki sindikata trdijo, da tovrstne javne kritike politikov spodkopavajo varnost in zaupanje v delo policije ter povečujejo napetosti v skupnosti. Izjava je bila izdana le nekaj ur po strelskem dogodku, ko so se v javnosti pojavili prvi odzivi lokalnih oblasti, ki so bili kritični do delovanja zveznih agentov na njihovem območju. Odziv sindikata poudarja vse večji razkorak med lokalno politiko in zveznimi varnostnimi organi v Združenih državah Amerike glede vprašanj priseljevanja in uporabe sile. Vodstvo združenja zahteva, da se politiki vzdržijo prehitrih sodb, dokler preiskava o streljanju ni v celoti zaključena, saj njihove besede neposredno vplivajo na varnostno situacijo na terenu.

Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.

Renee Nicole Macklin Good, 37-letna mati treh otrok, ki jo je v sredo v Minneapolisu ustrelil agent ameriške imigracijske in carinske službe (ICE), je bila ameriška državljanka. Goodova je bila poleg tega, da je bila mati, tudi pesnica in pisateljica.

Ameriško ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je javno obtožilo hotelsko verigo Hilton izvajanja usklajene kampanje za zavračanje storitev uslužbencem urada za priseljevanje in carine (ICE). Po navedbah ministrstva je franšizni hotel Hampton Inn v bližini Minneapolisa zlonamerno preklical rezervacije agentom, ki so sobe poskušali rezervirati z uradnimi vladnimi elektronskimi naslovi. Incident je sprožil ostre odzive privržencev gibanja MAGA na družbenih omrežjih, ki vodstvu podjetja očitajo namerno oviranje izvajanja zakonov o priseljevanju. V ločenem incidentu v Dallasu je uslužbenka hotela Hilton Anatole na družbenih omrežjih objavila posnetek, v katerem je opozarjala skupnost na prisotnost agentov ICE v hotelu. Kljub njenim izjavam, da ji za izgubo zaposlitve ni mar, je vodstvo hotela sporočilo, da je že sprejelo ustrezne ukrepe zaradi kršitve delovnih standardov. Podjetje Hilton je v uradnem pojasnilu poudarilo, da so številni njihovi hoteli v neodvisni lasti in upravljanju, kar otežuje centraliziran nadzor nad odločitvami posameznih franšiz. Dogajanje stopnjuje napetosti med zveznimi organi in zasebnim sektorjem v času poostrenih migracijskih ukrepov. Medtem ko DHS trdi, da Hilton s svojimi dejanji posredno podpira kriminalce, se podjetje trudi ohraniti nevtralno podobo in poudarja odgovornost lokalnih upravnikov. Spor odpira širša vprašanja o sodelovanju korporacij pri izvajanju vladnih politik in varnostnih operacij na ameriških tleh.

Trumpova administracija je uvedla ukrepe, ki omejujejo pravice in dostop do izobraževanja za mladoletne in odrasle priseljence, vključno s tistimi brez dokumentov. Ukinjajo se zaščitni ukrepi za otroke priseljencev, ki zagotavljajo osnovne pravice in storitve, medtem ko se zapira pot do izobraževanja za dokumentirane študente od predšolske dobe do odrasle dobe. Te poteze so izzvale kritike zagovornikov, ki menijo, da podkopavajo razloge, zaradi katerih so mnogi prišli v ZDA, in zmanjšujejo možnosti za boljše življenje.

Ameriški predsednik Donald Trump je na tiskovni konferenci v Mar-a-Lagu napovedal možnost vložitve tožbe proti predsedniku zveznih rezerv (Fed) Jeromu Powellu. Trump je Powella označil za "popolnega norca" in mu očital "veliko nesposobnost", predvsem v povezavi z visokimi stroški prenove stavb centralne banke, ki naj bi narasli na 4,1 milijarde dolarjev. Predsednik je poudaril, da bi sam podobne projekte, kot je denimo dvorana v Beli hiši, izvedel bistveno ceneje, ter kritiziral Bidnovo odločitev za Powellovo ponovno imenovanje. Hkrati se Trumpova administracija spopada z upadom podpore med ključnimi volilnimi skupinami. Latinskoameriški poslovni voditelji so v uvodniku za Wall Street Journal opozorili, da stroga priseljenska politika in množični izgoni delovne sile škodujejo panogam, kot sta kmetijstvo in gradbeništvo, kar odvrača hispanske volivce. Gospodarski kazalniki prav tako kažejo na upočasnitev; poročilo Bloomberga navaja, da je ameriški borzni trg v primerjavi s preostalim svetom v lanskem letu zaostal, medtem ko inflacijska pričakovanja za leto 2026 ostajajo visoka. Kritike na račun predsednika je javno izrazil tudi igralec George Clooney, ki se je po prevzemu francoskega državljanstva odzval na Trumpove očitke o njegovi politični presoji.

Ameriški predsednik Donald Trump je vstopil v leto 2026 sredi naraščajočih kritik glede njegovega upravljanja gospodarstva in opaznega upada podpore med ključnimi demografskimi skupinami, vključno s srednjim razredom in latinskoameriškimi volivci. Čeprav Trump trdi, da je ameriško gospodarstvo v »zlati dobi«, analize borznih indeksov za leto 2025 kažejo, da je bila rast ameriškega trga (MSCI USA Index) z 16,3 odstotka znatno nižja od svetovnega povprečja brez ZDA, ki je znašalo 29,2 odstotka. Hkrati so se napovedi za gospodarsko rast v letu 2026 poslabšale na 1,7 odstotka, medtem ko so pričakovanja glede inflacije narasla na 3 odstotke. Notranjepolitično se Trump spopada z uporom znotraj skupin, ki so mu leta 2024 pomagale do zmage. Voditelji latinskoameriških poslovnih združenj so v odprtem pismu opozorili, da množične deportacije in trda priseljenska politika uničujejo panoge, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in gostinstvo. Raziskave javnega mnenja kažejo, da kar 57 odstotkov pripadnikov srednjega razreda ne odobrava predsednikovega dela, kar povzroča nemir znotraj republikanske stranke pred vmesnimi volitvami, ki bodo potekale novembra 2026. Kljub temu Trump vztraja pri trditvah, da so podatki ponarejeni in da država pod njegovim vodstvom uspeva. Dodatno pozornost javnosti so pritegnile tudi predsednikove zasebne dejavnosti. Trump je na razkošni silvestrski zabavi v Mar-a-Lagu za 2,75 milijona dolarjev na dražbi prodal portret Jezusa Kristusa, medtem ko poročila o njegovih športnih aktivnostih razkrivajo, da je v letu 2025 golf igral kar 88-krat. Ti stroški, ki jih krijejo davkoplačevalci, so dosegli rekordnih 110,6 milijona dolarjev, kar kritiki izpostavljajo kot simbol odtujenosti od težav običajnih državljanov, ki se spopadajo z visokimi življenjskimi stroški.

Po razkritju obsežnih goljufij v Minnesoti, povezanih s shemami zlorabe zveznih sredstev, se je okrepila politična polarizacija. Republikanci, zavezniki Donalda Trumpa, so se osredotočili na Minnesoto, medtem ko je newyorška novinarka Mara Gay trdila, da preiskave predstavljajo politično motivirano iskanje grešnega kozla v somalski skupnosti. Podjetje moža Ilhan Omar se je znašlo pod drobnogledom, zaradi česar je z njihove spletne strani odstranilo imena. Ministrstvo za domovinsko varnost (DHS) je objavilo video posnetke preiskave, kar je sprožilo posmeh.

Številni priseljenci so bili deportirani iz Združenih držav Amerike, nekateri so ameriške sanje zamenjali za mehiške, drugi so se vrnili v svoje domovine, medtem ko milijoni živijo v strahu v ZDA zaradi zaostrene imigracijske politike pod vodstvom Trumpa. Politika je privedla do množičnih deportacij, prostovoljnih odhodov in splošnega občutka negotovosti med priseljensko populacijo.

Zvezni sodnik v Kaliforniji je razsodil, da lahko administracija predsednika Trumpa ponovno začne deliti podatke o lokaciji in identiteti priseljencev brez urejenega statusa, ki so vključeni v javni zdravstveni program Medicaid, z uradom za priseljevanje in carine (ICE). Odločitev predstavlja zavrnitev pravnega izziva pod vodstvom zvezne države Kalifornije, ki je poskušala preprečiti prenos teh občutljivih informacij, sklicujoč se na pravico do zasebnosti in zaščito ranljivih skupin. Sodišče je v svoji obrazložitvi poudarilo, da zvezna vlada nima zakonskih ovir za takšno izmenjavo podatkov med agencijami v namene nadzora meja in uveljavljanja priseljenske zakonodaje. Odločitev bo predvidoma vplivala na številne posameznike, ki so včlanjeni v programe javnega zdravstvenega zavarovanja, saj bi njihovi osebni podatki zdaj lahko bili neposredno dostopni organom pregona, kar povečuje tveganje za deportacije. Zagovorniki pravic priseljencev opozarjajo, da bo tovrstna praksa odvrnila ljudi od iskanja nujne zdravstvene pomoči.

Med racijo proti priseljencem v Minneapolisu je agent ICE ustrelil in ubil žensko. Po navedbah Ministrstva za domovinsko varnost (DHS) naj bi ženska poskušala povoziti agente z avtomobilom. DHS je tudi obtožil hotelsko verigo Hilton, da podpira 'morilce in posiljevalce', ker je hotel v Minneapolisu odpovedal rezervacije agentom ICE.

Zohran Mamdani, 34-letni demokratični socialist, je v četrtek, 1. januarja 2026, uradno zaprisegel kot 112. župan New Yorka. Na slovesnosti pred mestno hišo, ki so se je udeležili tisoči podpornikov, je Mamdani obljubil ambiciozno vodenje mesta in zaščito priseljencev. Prvi muslimanski župan v zgodovini mesta je v svojem nagovoru izpostavil boj proti visokim življenjskim stroškom in napovedal politiko, ki bo služila tistim, ki jih je trenutni sistem pustil na cedilu. Pri dogodku so ga podprli ključni predstavniki ameriške levice, med njimi senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. Mamdani, ki je pred letom dni veljal za politično neznanega, se z nastopom mandata podaja v neposreden politični spor z republikanskim predsednikom Donaldom Trumpom. Njegova zaprisega sovpada z globalnim praznovanjem novega leta 2026, ki so ga zaznamovali spektakularni ognjemeti od Sydneyja, kjer so se z minuto molka poklonili žrtvam napada na plaži Bondi, do Dubaja in Tokia. Novi župan je poudaril, da bo New York pod njegovim vodstvom postal zgled za ves svet, hkrati pa je obljubil, da bo mesto ostalo varno zavetišče za vse svoje prebivalce, ne glede na njihov status.

Po podatkih raziskovalnega centra Pew je število nedokumentiranih priseljencev v Združenih državah Amerike leta 2023 doseglo rekordnih 14 milijonov, kar je 19-odstotno povečanje v primerjavi s prejšnjim letom. Do tega porasta je prišlo zaradi sprememb v ameriški priseljenski politiki po pandemiji COVID-19, ki so omogočile zaščito pred deportacijo za prosilce za azil in migrante.