Senat omejil Trumpova vojaška pooblastila v Venezueli, razkrite povezave z naftnimi podjetji in javno mnenje proti vojni.
Objavljeno: 8. 1. 2026 8:42
8. jan 7:01
Donald Trump je v intervjuju napovedal, da bi lahko ZDA nadzirale Venezuelo in njene naftne prihodke še leta. Politični analitiki so to označili za delovanje 'države odpadnice', ki zahteva pokornost od držav po svetu. Trumpova izjava je bila izrečena po tem, ko so ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura.
8. jan 10:17
ZDA so izvedle tajno operacijo zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegove žene ter ju prepeljale iz Caracasa v New York. Medtem je prišlo do telefonskega pogovora med Donaldom Trumpom in kolumbijskim predsednikom Gustavom Petrom, ki nakazuje morebitno umiritev napetosti.
8. jan 10:36
Trumpova administracija je začela leto 2026 z napadom na Venezuelo. Bombardirali so Caracas in zajeli predsednika Nicolása Madura ter njegovo ženo. Ta poteza je sprožila zaskrbljenost po vsem svetu glede nadaljnje ameriške zunanje politike.
8. jan 11:52
Po napadu na Venezuelo so nekdanji uradniki za nacionalno varnost ZDA ostro kritizirali Trumpovo "nesposobnost in nepremišljenost". Vlagatelji v nafto zahtevajo jamstva vlade zaradi strahu pred Trumpovimi nenadnimi potezami v zunanji politiki. Senatorji izražajo zaskrbljenost zaradi Trumpovih resnih namenov glede nakupa Greenlandije, medtem ko novinarji izpostavljajo "pomembne" izjave iz intervjujev o načrtih administracije za Venezuelo. Nobelov nagrajenec Paul Krugman obtožuje Trumpa, da s potezami administracije bogati svojo kliko.
8. jan 12:34
Ameriški sekretar za energijo je izjavil, da bodo ZDA prodajale venezuelsko nafto "nedoločen čas" po ujetju predsednika Nicolása Madura. Senat je glasoval o resoluciji o vojnih pooblastilih, s katero naj bi omejil Trumpovo avtoriteto za izvajanje vojaških napadov na Venezuelo. Ameriške sile so januarja 2026 izvedle operacijo v Venezueli in ugrabile njenega predsednika Madura.
8. jan 12:44
Nobelov nagrajenec Paul Krugman je Trumpa obtožil bogatenja svoje klike z nedavnimi potezami administracije. Kongresnik Seth Moulton je izrazil zaskrbljenost, da bi Trump lahko sprožil vojne z namenom preložitve vmesnih volitev.
8. jan 18:04
Senat ZDA je sprejel resolucijo, ki od predsednika Donalda Trumpa zahteva odobritev kongresa za nadaljnje vojaške akcije v Venezueli. Pet republikanskih senatorjev je glasovalo proti Trumpu, kar je predsednika spodbudilo k ostri kritiki.
8. jan 19:40
Senat ZDA je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpova vojaška pooblastila v Venezueli, kar je sprožilo oster odziv predsednika. Bivši insajder je opozoril, da je Trumpova odstavitev zelo verjetna, če demokrati leta 2026 ponovno osvojijo nadzor nad predstavniškim domom. Mike Pence je izrazil zaskrbljenost glede Trumpove usode po vmesnih volitvah, če bo šlo republikancem slabo.
8. jan 21:58
Senat je s podporo republikancev sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpove vojaške posege v Venezueli, kar je sprožilo njegovo jezo. Razkrite so bile povezave med Trumpovimi imperialističnimi načrti v Latinski Ameriki in naftnimi podjetji. Javnost v ZDA je vse bolj naveličana vojn, kar se odraža v podpori senatni resoluciji. Omenjen je bil poskus ugrabitve Nicolása Madura leta 2026.
Senat je s podporo republikancev sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpove vojaške posege v Venezueli, kar je sprožilo njegovo jezo. Razkrite so bile povezave med Trumpovimi imperialističnimi načrti v Latinski Ameriki in naftnimi podjetji. Javnost v ZDA je vse bolj naveličana vojn, kar se odraža v podpori senatni resoluciji. Omenjen je bil poskus ugrabitve Nicolása Madura leta 2026.
Kronologija dogodkov
6. jan. 2026 :Maduro se je v New Yorku izrekel za nedolžnega.Po dramatični aretaciji v Caracasu se je Nicolás Maduro pojavil pred zveznim sodiščem v New Yorku. Obtožen je narkoterorizma in tihotapljenja mamil, vendar je vse obtožbe zavrnil. Donald Trump je ob tem napovedal možnost popolne vojaške okupacije države za zagotovitev stabilnosti in dostopa do nafte.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Venezueli ima neposreden vpliv na svetovne trge energentov, kar vpliva na cene nafte in derivatov v Sloveniji. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in suverenosti, zato bi takšna enostranska vojaška akcija ZDA povzročila resne diplomatske premisleke v Ljubljani.
Morebitna destabilizacija regije in spremembe v ameriški zunanji politiki vplivajo na varnostno arhitekturo, v kateri deluje Slovenija. Vsakršen premik k enostranskemu militarizmu vpliva na slovenske zunanjepolitične prioritete, ki temeljijo na multilateralizmu in pravilih OZN.
Donald Trump je sporočil, da je odpovedal drugi val napadov na Venezuelo, ker je država izpustila politične zapornike in ponudila sodelovanje pri obnovi nafte. Kljub temu ameriške vojaške ladje ostajajo v bližini. Trump se je pohvalil z možnostjo, da bodo ZDA oropale Venezuelo za bilijone dolarjev vredne nafte in namignil na možnost več milijard vrednih investicij.
ZDA krepijo svojo vojaško prisotnost v bližini Venezuele, kar vključuje tudi pooblastila Cie za prikrite operacije. Predsednik Trump je napovedal načrte za boj proti tihotapcem mamil na kopnem, po tem ko je ameriška mornarica napadla več plovil v Karibskem morju, za katere se domneva, da prevažajo droge. Kot odgovor na to je Venezuela izvedla vojaške vaje, predsednik Maduro pa je obtožil Trumpa, da je Cii ukazal, naj napade in uniči njegovo vlado. Washington je okrepil vojaško prisotnost ob venezuelskih obalah, kar vzbuja strah pred operacijo za strmoglavljenje Madurovega režima.
Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil diplomatska prizadevanja z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom. To se je zgodilo sočasno z objavo domnevnega seznama za usmrtitev, ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje in vsebuje imena voditeljev kartelov. Venezuela je ZDA obvestila o teroristični zaroti proti ameriški ambasadi v Caracasu. Obstajajo tudi ameriški vojaški načrti za zavzetje pristanišč in letališč v Venezueli. Maduro si prizadeva za posredovanje Vatikana v pogajanjih za mir.
Predsednik ZDA Donald Trump je potrdil telefonski pogovor z venezuelskim predsednikom Nicolásom Madurom, vendar ni razkril vsebine pogovora. Po poročanju naj bi Trump Maduru naročil, naj pobegne iz države. Venezuela je napovedala poseben načrt za pomoč potnikom, ki so zaradi Trumpovih ukrepov obtičali na letališčih v tujini.
Predsednik Venezuele Nicolás Maduro je izjavil, da ZDA načrtujejo oboroženo agresijo proti Venezueli, vendar se Venezuela ne bo ponižala pred nobenim imperijem. Hkrati so levičarske organizacije v Venezueli obsodile imperialistično agresijo ZDA in pozvale k umiku ameriških vojaških enot iz Karibov in Latinske Amerike, potem ko je Donald Trump tja poslal bojne ladje, letala za nadzor in helikopterje.
Predsednik Trump je svetovalcem povedal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Madurom. Trumpova administracija je Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije, imenovane "Cartel de los Soles".
Dogajanje v Venezueli ima neposreden vpliv na svetovne trge energentov, kar vpliva na cene nafte in derivatov v Sloveniji. Kot članica EU in zveze NATO Slovenija zagovarja spoštovanje mednarodnega prava in suverenosti, zato bi takšna enostranska vojaška akcija ZDA povzročila resne diplomatske premisleke v Ljubljani.
Morebitna destabilizacija regije in spremembe v ameriški zunanji politiki vplivajo na varnostno arhitekturo, v kateri deluje Slovenija. Vsakršen premik k enostranskemu militarizmu vpliva na slovenske zunanjepolitične prioritete, ki temeljijo na multilateralizmu in pravilih OZN.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.