Iranska banka Bank Sadeghat Iran je izvedla prvo javno ponudbo delnic (IPO) podjetja Tose’e Sakhteman Sepehr Iran pod borzno oznako 'Sepehran'. Ta poteza je del širšega prizadevanja banke za izpolnjevanje zakonskih zahtev glede odprave ovir v proizvodnji in umika iz lastniških deležev v podjetjih, ki niso neposredno povezana z bančno dejavnostjo. Prodaja deleža predstavlja praktičen korak k monetizaciji premoženja in povečanju preglednosti poslovanja finančne institucije. Z izvedbo te transakcije želi banka okrepiti vlogo kapitalskega trga pri financiranju državnega gospodarstva. Strategija banke sledi usmeritvam za izboljšanje likvidnosti in preoblikovanje neaktivnih sredstev v produktivni kapital. Analitiki ocenjujejo, da bo ta korak omogočil banki boljšo osredotočenost na osnovne bančne storitve, hkrati pa spodbudil dinamiko na lokalni borzi. Postopek prodaje je bil izpeljan v skladu z veljavno zakonodajo, ki spodbuja banke k prodaji nestrateških naložb.

Iranska vlada je sprejela odločitev o prodaji 17,9-odstotnega deleža v rafineriji Persian Gulf Star (Setareh Khalij-e Fars), ki velja za eno najbolj dobičkonosnih in strateško pomembnih podjetij v državi. Po poročanju iranskih medijev je odbor za privatizacijo že potrdil sklep, po katerem mora organizacija za privatizacijo v roku enega meseca urediti vsa vprašanja glede zemljišč in deviznih dolgov družbe pred samo ponudbo na trgu. Rafinerija, ki se nahaja v bližini mesta Bandar Abbas, je ključnega pomena za iransko energetsko neodvisnost, saj proizvede večino bencina za domačo porabo. Prodaja deleža v tako pomembnem infrastrukturnem objektu nakazuje na prizadevanja vlade za pridobitev dodatnih proračunskih sredstev in zmanjšanje neposrednega državnega lastništva v energetskem sektorju. Ukrep sledi širšim prizadevanjem Teherana za prestrukturiranje gospodarstva v luči mednarodnih sankcij in finančnih obveznosti podjetja.

V Pakistanu se je s prodajo nacionalnega letalskega prevoznika Pakistan International Airlines (PIA) konzorciju Arif Habib začel obsežen proces privatizacije 24 državnih podjetij. Čeprav je bila končna cena ob javni dražbi 135 milijard rupij, bo vlada prejela le dobrih 10 milijard, kar je v državi sprožilo ostre razprave o ustreznosti vrednotenja državnega premoženja. Načrt privatizacije, ki vključuje tri faze v obdobju petih let, sledi opozorilom generalporočnika Sarfraza Ahmeda iz Sveta za olajšanje posebnih naložb (SIFC). Ahmed je javno kritiziral gospodarsko politiko države in opozoril na pomanjkanje načrta za gospodarsko rast ter na nevzdržno davčno politiko, ki zavira domače in tuje investicije. Istočasno se v Grčiji premier Kiriakos Micotakis spopada z zaostrenimi protesti kmetov. Premier je kmetom, ki s traktorji zapirajo ključne prometnice, očital nasilne taktike in pomanjkanje pripravljenosti na dialog. Micotakis je poudaril, da blokade ogrožajo gospodarsko dejavnost in preskrbo trga, hkrati pa opozoril, da kmetje s stopnjevanjem pritiska izgubljajo legitimnost v očeh javnosti. Grška vlada sicer obljublja hitrejše in preglednejše izplačilo subvencij do konca leta, vendar kmetje vztrajajo pri svojih zahtevah, kar povečuje politično napetost v državi.