Članek analizira naraščajočo birokracijo v Nemčiji in Evropski uniji ter njene negativne posledice na gospodarsko rast. Poudarja, da obsežno načrtovanje proračunov v Berlinu in Bruslju razkriva stanje javnega sektorja in nakazuje konec gospodarskega cikla. Avtor izraža zaskrbljenost glede pretirane birokracije, ki ovira gospodarski razvoj.

Ameriško letalstvo je v okviru proračuna za leto 2026 napovedalo rušenje 153 objektov in druge infrastrukture. Ta poteza naj bi omogočila preusmeritev sredstev v modernizacijo in razvoj prioritetnih sistemov, saj se letalstvo sooča s presežno zmogljivostjo. Medtem pa je ameriška davčna uprava (IRS) v času Trumpove administracije bistveno zmanjšala število zaposlenih za 25 %, kar pomeni 26.000 ljudi manj. To zmanjšanje, ki je posledica sporazumov o prostovoljnih odhodih in upokojitev, je povrnilo IRS na raven zaposlovanja iz leta 2020. Najbolj prizadeta bosta oddelek za informacijsko tehnologijo, ki bo izgubil 23 % zaposlenih, in oddelek za upravljanje in analizo, ki bo zmanjšal število zaposlenih za 28 %.

Kalifornijski guverner Gavin Newsom je javno napovedal boj proti kontroverznemu predlogu za uvedbo enkratnega petodstotnega davka na premoženje posameznikov, katerih neto vrednost presega eno milijardo ameriških dolarjev. Predlog, ki ga podpira sindikat SEIU-United Healthcare Workers West, je povzročil precejšnje razburjenje v Silicijevi dolini, saj so številni tehnološki mogotci zagrozili z odhodom iz zvezne države. Newsom je v intervjuju poudaril, da bo storil vse potrebno za zaščito države, saj meni, da bi takšna obdavčitev zadušila inovacije in povzročila odliv kapitala. Med najglasnejšimi nasprotniki davka je soustanovitelj podjetja Palantir Peter Thiel, ki je lobistični skupini California Business Roundtable doniral tri milijone dolarjev za kampanjo proti predlogu. Thiel se je s tem pridružil vrsti ultra-bogatih podjetnikov, ki trdijo, da bi retroaktivna narava davka in visoka stopnja obdavčitve resno ogrozili gospodarsko stabilnost regije. Medtem ko nasprotniki opozarjajo na beg možganov in kapitala, zagovorniki v medijih, kot je Los Angeles Times, poudarjajo moralno dolžnost premožnih, da prispevajo k socialnim programom države, kjer so si ustvarili bogastvo. Na zvezni ravni je razprava dobila dodatno razsežnost z vstopom senatorke Elizabeth Warren, ki je kritizirala Newsomovo stališče. Warrenova zagovarja politiko širokega šotora za demokratsko stranko, ki bi vključevala delavski razred, hkrati pa vztraja pri višjih davkih za korporacije in najpremožnejše. Po njenem mnenju so ravno milijarderji tisti, ki s svojo politično močjo zavirajo progresivne reforme, zato podpira kalifornijsko pobudo kot nujen korak k zmanjšanju premoženjske neenakosti. Kljub njenim prizadevanjem Newsom ostaja prepričan, da bo predlog na koncu zavrnjen.

Tajvanska vlada je pod vodstvom predsednika vlade Cho Jung-taija uradno vložila zahtevo za ustavno presojo in začasno odredbo na ustavno sodišče, s čimer izpodbija nedavno sprejeto zakonodajo o ustavitvi zniževanja pokojnin javnih uslužbencev in učiteljev. Vladni tiskovni predstavnik Li Hui-chih je sporočil, da so bili zakoni v parlamentu sprejeti s procesnimi pomanjkljivostmi, ki kršijo ustavna načela zakonodajnega postopka. Poleg procesnih vprašanj vlada trdi, da vsebina zakonov posega v ustavno določeno pravico vlade do priprave proračuna in krši 70. člen ustave. Izvršna veja oblasti opozarja na dolgoročne finančne posledice teh sprememb, saj bi ustavitev zniževanja pokojnin povzročila predčasen bankrot pokojninskih skladov in s tem povzročila medgeneracijsko nepravičnost. Medtem ko vlada poskuša zaščititi vzdržnost skladov, je opozicija, ki jo vodita stranka Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP), v parlamentu uspešno uveljavila ustavitev zniževanja stopnje nadomestila dohodka. Politične napetosti so se dodatno stopnjevale z izjavami Huang Kuo-changa iz ljudske stranke, ki je ustavno sodišče označil za nelegitimno in morebitne prihodnje odločitve o proračunu vnaprej razglasil za brezpravne dokumente.