Najnovejša dognanja umetne inteligence so razkrila, da je supermasivna črna luknja Strelca A* v središču Rimske ceste usmerjena neposredno proti Zemlji in se vrti z maksimalno hitrostjo, kar je presenetilo astronomsko skupnost. Medtem ko znanstveniki raziskujejo potencialne nevarnosti za človeško razmnoževanje v vesolju, kot so mikrogravitacija in kozmični žarki, se povečuje tudi zaskrbljenost zaradi satelitov, ki utišajo vesolje. Tisoči internetnih satelitov v orbiti povzročajo elektronski šum, ki moti delovanje radijskih teleskopov in preprečuje zaznavanje oddaljenih kozmičnih signalov. Kitajski raziskovalci so že predlagali strategije, kot so lasersko orožje in sabotaže dobavnih verig, za nevtralizacijo satelitov Starlink Elona Muska, ki jih vidijo kot grožnjo.

Mednarodna skupina astronomov je dosegla pomemben mejnik v raziskovanju vesolja, saj jim je prvič uspelo natančno določiti maso in razdaljo planeta, ki prosto potuje skozi medzvezdni prostor brez matične zvezde. Gre za nebesno telo z maso, primerljivo s Saturnovo, ki ne kroži okoli nobene zvezde, temveč osamljeno lebdi v galaksiji. Takšni objekti, znani kot planeti ubežniki ali vagabundi, so izjemno težko opazljivi, saj ne oddajajo lastne svetlobe in jih ne osvetljuje bližnje sonce. Znanstveniki so meritve izvedli s pomočjo naprednih astronomskih metod, ki temeljijo na gravitacijskem lečenju. Ta tehnika izkorišča gravitacijo masivnega objekta, da ukrivi svetlobo oddaljene zvezde v ozadju, kar omogoča izračun lastnosti sicer nevidnega telesa. Dosežek predstavlja ključen korak k boljšemu razumevanju nastanka planetarnih sistemov in procesov, ki privedejo do izmeta planetov iz njihovih prvotnih orbit. Raziskava potrjuje, da je v naši galaksiji verjetno veliko število takšnih osamljenih svetov, ki so bili doslej le teoretično predvideni.

Generalni direktor Roskosmosa Dmitrij Bakanov je prispel v ZDA na prve pogovore z vodstvom NASA po letu 2018. Med obiskom v Houstonu so bili na dnevnem redu pogovori o podaljšanju delovanja Mednarodne vesoljske postaje (MVP) do leta 2030, nadaljevanje skupnih letov in proces spuščanja postaje iz orbite. Bakanov se je srečal tudi z vodstvom SpaceX in Boeinga ter obiskal njune proizvodne obrate, kjer se sestavljajo vesoljska plovila. Omenil je tudi "nekaj razprav" z Elonom Muskom o razvoju vesolja.

SpaceX je uspešno izstrelil dva satelita s pomočjo raket Falcon 9, potem ko so bili predhodni poskusi izstrelitve na Floridi in v Kaliforniji odpovedani manj kot minuto pred predvidenim časom. Medtem je NASA odkrila nov medzvezdni komet, ki bo ohranil varno razdaljo od Zemlje.

Najnovejše raziskave, ki so vključevale do 200 svetov, preiskovanih s strani Nasinega satelita TESS, so pokazale, da so nekateri planeti, za katere so prej menili, da so zemeljske velikosti, morda večji od pričakovanj. To odkritje bi lahko vplivalo na iskanje zunajzemeljskega življenja, saj zmanjšuje verjetnost obstoja zemeljskih planetov. Medtem ko je odkritje tako imenovanega 'super-Zemlje' sprožilo precejšnje odzive na spletu, se je izkazalo, da ni tako nenavadno, kot so nekateri poročali.

Tretji odkrit medzvezdni komet 3I/ATLAS, ki je večji od Mount Everesta, navdušuje znanstvenike s svojim izvorom zunaj našega osončja, velikostjo in potjo. Komet, ki je bil odkrit v Venezueli in Kostariki, razkriva pomembne informacije o drugih planetarnih sistemih. Kljub njegovi velikosti ne predstavlja grožnje Zemlji, saj bo nadaljeval pot izven našega osončja.

Kozmični žarki, običajno obravnavani kot nevarnost za človeka v vesolju, bi lahko bili ključni za obstoj življenja pod površjem Marsa in drugih ledenih lun. Ameriški znanstveniki raziskujejo, kako bi ti žarki lahko energijsko podpirali mikroskopsko življenje v podzemnih okoljih, kar bi lahko rešilo vprašanje življenja na domnevno 'mrtvem' Marsu.

Neil Armstrong in Edwin 'Buzz' Aldrin sta 20. julija 1969 postala prva človeka, ki sta stopila na Luno. To se je zgodilo po tem, ko sta pristala na njeni površini v lunarnem modulu Apolla 11. Današnji dan, 20. julij 2025, je 201. dan leta, preostalih je še 164 dni.

Astronomija je v zadnjem času prinesla več pomembnih odkritij, ki preoblikujejo naše razumevanje sončnega sistema in nastanka planetov. Oddaljeni in skrivnostni ledeni objekt, poimenovan "Amonit", so odkrili daleč onkraj Plutona, kar nakazuje na dramatične dogodke pred 400 milijoni let. Njegova nenavadna orbita ga uvršča med redke "sednoide". Medtem so astronomi s teleskopom Subaru odkrili najzgodnejše "semena" kamnitih planetov, ki se oblikujejo okoli mlade zvezde zunaj našega osončja, kar ponuja vpogled v nastanek našega lastnega sistema. Drugo odkritje je objekt 2020 VN40, ki kroži okoli Sonca v resonanci z Neptunom, kar je prej nevidna orbitalna razporeditev. Razrešena je bila tudi dolgoletna uganka o viru rentgenskih žarkov iz hitro vrteče se nevtronske zvezde PSR J1023+0038 – ti ne izvirajo iz akrecijskega diska, kot so mislili. Papež Leon XIV. je ob 56. obletnici pristanka na Luni obiskal vatikanski astronomski observatorij in se pogovarjal z astronautom Buzzom Aldrinom.

SpaceX je uspešno izvedel deseti testni polet svojega sistema Starship, kar je ključni korak k ponovni uporabi raket in dostavi tovora na Mars. Med poletom so izvedli izstrelitev satelitov Starlink, kar dokazuje zmožnost sistema za razporejanje satelitov v vesolje. Uspeh Starshipa povečuje ameriške možnosti v tekmi s Kitajsko za vrnitev na Luno, čeprav strokovnjaki opozarjajo, da bo za izgradnjo lunarne baze potrebno še veliko dela.

Dokument, ki ga je napisal Jared Isaacman, kandidat Donalda Trumpa za vodjo NASA, opisuje obsežen in ambiciozen načrt za vesoljsko agencijo, imenovan Projekt Atena. Dokument, ki obsega 62 strani, razkriva podrobnosti o načrtih za NASA, ki bi jih Isaacman želel uresničiti, če bi bil izbran za administratorja agencije.

Medzvezdni komet 3I/Atlas, ki izvira iz zvezde, podobne Soncu, je bil potrjen kot najhitrejši komet, kadarkoli opažen. Z opazovanji, opravljenimi z Gran Telescopio Canarias in 2m TTT, so astronomi ugotovili, da komet potuje s hitrostjo 51,25 km/s, kar je precej hitreje od prejšnjih obiskovalcev, kot sta 'Oumuamua in 2I/Borisov. Te ugotovitve pomagajo bolje določiti njegov izvor. Sistem ATLAS (Asteroid Terrestrial-impact Last Alert System) Nase je 1. julija uradno identificiral ta nov vesoljski objekt, sprva imenovan A11pl3Z, nato pa preimenovan v 3I/ATLAS. Ocenjuje se, da bi lahko bil ta tretji medzvezdni obiskovalec star kar 7 milijard let, kar je bistveno starejše od našega Osončja.

Raketni sistem Starship podjetja SpaceX je uspešno opravil svoj 11. testni polet. Zasebno vesoljsko podjetje milijarderja Elona Muska je polet označilo za vznemirljivega. ZDA nameravajo s sistemom Starship organizirati polet s človeško posadko na Luno, SpaceX pa načrtuje prihodnje potovanje na Mars.

Deseti testni polet Starship je kljub nekaterim težavam dokazal odpornost plovila, s čimer je SpaceX uspel preseči dvome o uspešnosti projekta. Polet je bil označen kot izjemno uspešen, saj je podjetje dokazalo sposobnost obvladovanja odpovedi. Testni polet je bil izveden v ZDA, na otoku South Padre.

Nova študija, ki so jo izvedli raziskovalci pri NASA-inem laboratoriju Jet Propulsion Laboratory, izpodbija desetletja staro domnevo o obstoju podzemnega oceana na Saturnovi luni Titan. Raziskovalci so ponovno analizirali podatke, ki jih je pred leti zbrala NASA-ina sonda Cassini, in ugotovili, da Titan namesto globalnega oceana morda vsebuje globoke plasti ledu in brozge, podobne Zemljinim polarnim morjem, z žepi staljene vode, kjer bi življenje potencialno lahko preživelo in celo uspevalo. Poudarjajo, da doslej niso odkrili nobenih znakov življenja na Titanu.

Astronomka Lisa Kaltenegger, ki deluje v ZDA, meni, da je raziskovanje eksoplanetov naredilo velik preskok z ostrim očesom vesoljskega teleskopa James Webb. Po njenih besedah je sedaj načeloma mogoče najti življenje v vesolju. Raziskave, ki so bile prej nemogoče, so sedaj prešle na stran možnega.

Raketa Blue Origin je izstrelila v četrtek in ponesla na krov Michaela Benthaus, inženirko Evropske vesoljske agencije (ESA). Benthaus je postala prva potnica, ki je poletela s tem podjetjem, kar je omogočil nekdanji zaposleni pri SpaceX, glavnem konkurentu Blue Origin. Misija je znana pod imenom NS-37.

Vesoljska sonda Voyager 1, ki jo je NASA izstrelila leta 1977, bo predvidoma novembra 2026 postala prva vesoljska ladja, ki bo dosegla razdaljo enega svetlobnega dne od Zemlje. To pomeni pomemben mejnik v raziskovanju vesolja.

Misija Artemis II, ki jo načrtuje NASA, naj bi v začetku leta 2026 popeljala štiri astronavte na Luno, kar bo prvi polet s posadko na ta naravni satelit po več kot 50 letih. Misija bo trajala deset dni in bo odprla pot za vrnitev ljudi na Lunino površje. Poveljnik misije Reid Wiseman je izrazil navdušenje nad prihajajočim potovanjem, ki bo astronavte popeljalo dlje, kot je kdajkoli stopila človeška noga.

Poteka razprava o tem, ali naj NASA ali Vesoljske sile ZDA prevzamejo odgovornost za obrambo Zemlje pred nevarnimi asteroidi, pri čemer NASA trenutno vodi prizadevanja. Medtem je NASA uspešno izvedla reševalno misijo za kamero JunoCam na sondi Juno, ki je bila izpostavljena močnim sevanjem Jupitrovih polj.