Hezbollah je uradno sporočil, da se ne namerava odpovedati svojemu orožju, čeprav se izteka rok, ki ga je libanonska vlada določila za začetek razorožitve na jugu države. Konec leta 2025 bi moral po načrtih vlade v Bejrutu predstavljati zaključek prve faze razoroževanja te oborožene skupine, vendar so predstavniki gibanja poudarili, da bodo svojo vojaško moč ohranili. Odločitev prihaja v času okrepljenih izraelskih zračnih napadov na libanonsko ozemlje, kar dodatno zaostruje varnostne razmere v regiji. Napetosti med libanonskimi oblastmi in Hezbollahom se stopnjujejo, saj mednarodna skupnost pritiska na Libanon, naj zagotovi izpolnjevanje resolucij Združenih narodov o demilitarizaciji območja južno od reke Litani. Zavračanje razorožitve povečuje tveganje za nadaljnjo destabilizacijo Libanona in neposreden vojaški spopad širših razsežnosti z Izraelom, ki svoje napade utemeljuje prav z nevtralizacijo Hezbollahove grožnje.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Združene države Amerike in Izrael sta dosegli dogovor o dvomesečnem časovnem okviru, v katerem se mora palestinsko gibanje Hamas popolnoma razorožiti. Dogovor sta po navedbah diplomatskih virov v ponedeljek na Floridi uskladila ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu. Ta poteza predstavlja ključno fazo v izvajanju mirovnega načrta, ki ga podpirajo ZDA, in hkrati postavlja strog ultimat palestinski strani. Časovni načrt prihaja v obdobju izjemno napetih razmer na terenu, kjer so se v preteklih mesecih kljub deklariranim prekinitvam ognja vrstili kršitve in vojaški incidenti. Izrael vztraja, da je popolna razorožitev Hamasa in drugih militantnih skupin nujen pogoj za dolgoročno stabilnost in prihodnje upravljanje območja Gaze. Hamas je v preteklosti že zavrnil pozive k popolni predaji orožja, namesto tega pa ponujal le zamrznitev oboroževanja ali skladiščenje orožja pod mednarodnim nadzorom, kar pa za izraelsko stran ostaja nesprejemljivo.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi izjavil, da bo poskušal hitro sprožiti drugo fazo mirovnega načrta za Gazo. Kot osrednji pogoj za uresničitev tega načrta in začetek obnove območja je izpostavil popolno razorožitev gibanja Hamas. Trump je poudaril, da se mora proces začeti takoj, ko bo to mogoče, vendar ostaja neomajen pri zahtevi po odstranitvi orožja s strani militantne skupine. Druga faza predvidenega načrta vključuje popoln umik izraelskih sil z območja Gaze, omenjeno razorožitev Hamasa, začetek obsežne infrastrukturne obnove ter vzpostavitev prehodnih organov upravljanja. Po podatkih zdravstvenih oblasti v Gazi je od oktobra 2023 število smrtnih žrtev v konfliktu naraslo na več kot 71.000, medtem ko je ranjenih čez 171.000 oseb. Medtem ko Trump napoveduje hitre rešitve, razmere na terenu ostajajo kritične, saj so pretekle zahteve po razorožitvi vedno naletele na odločen odpor palestinske strani. Ob robu diplomatskih dogajanj poročila iz jugovzhodne Azije navajajo nove lokalne predpise v Kambodži, kjer so na priljubljenem turističnem območju Kampi prepovedali uporabo velikih zvočnikov in povzročanje hrupa z glasbo. Hkrati iz Mjanmara prihajajo poročila o novoletnem vzdušju sredi zaostrenih razmer, ki jih zaznamujejo vojaške aretacije kulturnikov, vključno z igralko Pway Pway.

Izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu je poudaril, da je oblikovanje nove vlade v Gazi v prihodnjem letu mogoče le pod pogojem popolne razorožitve gibanja Hamas. Po njegovih besedah je to nujen korak za zagotovitev stabilnosti in uspešne prihodnosti palestinske enklave. Netanjahu je pojasnil, da bi razorožitev lahko izvedle bodisi mednarodne sile bodisi drugi ustrezni mehanizmi, ki bi preprečili nadaljnje vojaške dejavnosti skupine. Izraelski premier verjame, da bi Gazza po odstranitvi vojaške grožnje Hamasa lahko stopila na pot gospodarskega in političnega okrevanja. Izjave prihajajo v času povečanih prizadevanj za stabilizacijo regije, vendar Netanjahu vztraja pri trdem stališču glede varnostnih zagotovil. Njegove besede nakazujejo na pričakovanje ključnih sprememb v upravljanju Gaze v prihajajočem letu, pod pogojem, da se vprašanje oborožitve radikalnih skupin razreši.

Ameriški predsednik Donald Trump je v ponedeljek izdal ostro opozorilo gibanju Hamas, v katerem je zahteval, da se skupina razoroži v izjemno kratkem času. Trump je poudaril, da je razorožitev ključni del druge faze njegovega mirovnega načrta za Gazo, in napovedal hude posledice, če militantna skupina ne bo izpolnila postavljenih pogojev. Po njegovih besedah bo imel Hamas na voljo le omejeno časovno okno za izvedbo zahtev, sicer bodo Združene države Amerike ukrepale. Izjave prihajajo v času, ko nekateri ameriški senatorji opozarjajo, da Hamas že krši določila obstoječega dogovora o prekinitvi ognja z Izraelom. Trumpova administracija je namignila, da bi neizpolnjevanje pogojev lahko vodilo do neposredne ameriške intervencije ali drugih oblik povračilnih ukrepov, ki jih je predsednik opisal z besedami, da bo za kršitve treba "drago plačati". Ta zaostritev retorike predstavlja nadaljevanje Trumpovih prizadevanj za stabilizacijo regije pod strogimi ameriškimi pogoji, ki vključujejo popolno nevtralizacijo vojaških zmogljivosti Hamasa.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je v ponedeljek v rezidenci Mar-a-Lago na Floridi sestal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi razpravljala o prehodu v drugo fazo mirovnega načrta za območje Gaze. Ključna točka pogovorov je prihodnost krhkega premirja, ki velja od 10. oktobra, vendar se obe strani, tako Izrael kot Hamas, medsebojno obtožujeta kršitev. Druga faza načrta predvideva razorožitev Hamasa, postopen umik izraelske vojske iz enklave, vzpostavitev prehodne oblasti in namestitev mednarodnih stabilizacijskih sil. Pogoj za začetek te faze ostaja vrnitev vseh preostalih talcev, vključno s posmrtnimi ostanki ubitih. Srečanje poteka v času, ko se Netanjahu sooča s političnimi pritiski doma in v tujini, pri čemer analitiki ocenjujejo, da poskuša tesno zavezništvo s Trumpom izkoristiti kot ključni politični kapital pred morebitno volilno kampanjo leta 2026. Poleg razmer v Gazi sta voditelja obravnavala tudi širše regionalne izzive, vključno z iranskim jedrskim programom, razmerami v Siriji in razorožitvijo Hezbolaha v Libanonu. Trump je pred tem v svoji rezidenci gostil tudi ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, kar kaže na intenzivno diplomatsko dejavnost ZDA ob koncu leta. Več kot dve leti trajajoči spopadi v Gazi so doslej terjali že več kot 71.000 žrtev in povzročili hudo humanitarno krizo.