Izrael in ZDA določila dvomesečni rok za razorožitev gibanja Hamas

Izrael je potrdil, da se ne bo popolnoma umaknil iz Gaze, hkrati pa je izvedel zračne napade v Libanonu in Gazi. Kljub dogovorom o prekinitvi ognja so izraelske sile nadaljevale z operacijami, kar je povzročilo nove žrtve med Palestinci in povečalo napetosti v regiji.

Izrael je v okviru ameriškega mirovnega načrta uradno zahteval popolno razorožitev Hamasa. Gibanje Hamas je predlog zavrnilo in namesto tega ponudilo le zamrznitev oborožitve ali mednarodni nadzor nad skladišči, kar pa za Izrael ni bilo sprejemljivo.

Izraelska vojska je odpustila visoke poveljnike zaradi varnostnih spodrsljajev ob lanskem napadu Hamasa. Hkrati je Hamas zagrozil s popolno prekinitvijo premirja zaradi nenehnih izraelskih zračnih napadov na cilje v Gazi.

V zameno za trupla palestinskih zapornikov je Hamas Izraelu vrnil posmrtne ostanke več talcev. Izraelski zunanji minister je takrat poudaril, da Izrael ne bo popuščal pri zahtevi po popolni razorožitvi militantnih skupin.

Ob uveljavitvi prve prekinitve ognja je Donald Trump Hamasu zagotovil varnost pred nadaljnjimi napadi, če bodo pogoji izpolnjeni. Benjamin Netanjahu je takrat prvič javno razkril natančnejše število preostalih ujetnikov v Gazi.

V silovitih izraelskih napadih je bilo ubitih več kot 100 ljudi, medtem ko je Hamas pozival k celovitemu premirju. Zaradi blokade se je v Gazi močno poslabšala humanitarna situacija, na vstop pa je čakalo na tisoče tovornjakov s pomočjo.

Premier Netanjahu je odobril vojaške načrte za popolno uničenje Hamasa in zavzetje Gaze. Istočasno so se v javnosti pojavile prve obtožbe o predznanju izraelskih služb glede napadov, kar je povečalo politični pritisk na vlado.