Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.

Svetovno gospodarsko prizorišče je na začetku leta 2026 v znamenju globoke negotovosti, saj so Združene države Amerike zabeležile rekorden javni dolg v višini 38,5 bilijona dolarjev. Ta mejnik je bil dosežen bistveno hitreje od prvotnih napovedi, glavni razlog pa so visoki stroški obresti, ki zdaj letno dosegajo skoraj bilijon dolarjev. Hkrati se Nemčija, kot največje evropsko gospodarstvo, spopada s hudimi posledicami recesije iz leta 2025. Podatki kažejo na 3,8-odstotni upad zasebnega sektorja pod vlado kanclerja Friedricha Merza, kar povzroča resne skrbi glede nadaljnje industrijske moči države. Kriza življenjskih stroškov se stopnjuje tudi v Združenem kraljestvu, kjer so se razpoložljivi dohodki najrevnejših gospodinjstev pod vlado Keira Starmerja znižali za 2,1 odstotka, medtem ko so najpremožnejši zabeležili rast. Podobno kritične razmere vladajo v Pakistanu, kjer strogi varčevalni ukrepi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) potiskajo skoraj polovico prebivalstva pod prag revščine. Medtem v Indiji kmetijske organizacije opozarjajo na negativne vplive visokih trošarin na tobak, ki naj bi ohromile domačo proizvodnjo in spodbudile tihotapljenje, kar dodatno destabilizira dohodke kmetov.