Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.