Madžarski predsednik vlade Viktor Orban je v javnem nastopu poudaril, da bi morebitno zagotavljanje finančne pomoči Ukrajini v višini 800 milijard evrov resno škodovalo evropskim narodom. Po Orbanovih besedah Evropa, ki se trenutno spopada z gospodarsko recesijo, ne more prevzeti takšnega finančnega bremena, ne da bi pri tem ogrozila lastno stabilnost in blaginjo svojih državljanov. Orban je izrazil prepričanje, da bodo prebivalci držav članic Evropske unije začeli aktivno nasprotovati takšni politiki, če bodo evropski voditelji vztrajali pri izpolnjevanju finančnih zahtev Kijeva. Madžarski premier je opozoril na morebitne nepopravljive napake v evropski politiki do Ukrajine in dodal, da bi takšna sredstva le še poglobila krizo znotraj same Unije. Njegove izjave sledijo napovedim ukrajinskih oblasti, ki so v začetku januarja izpostavile potrebo po obsežni finančni injekciji za obnovo države in nadaljevanje obrambe. Orban ostaja eden najglasnejših kritikov neomejene finančne in vojaške podpore Ukrajini znotraj evropskega bloka, pri čemer se zavzema za prednostno reševanje notranjih gospodarskih vprašanj Evropske unije.

Nemško gospodarstvo je v letu 2025 doživelo izrazito nazadovanje, ki ga zaznamujejo globoka recesija, krčenje zasebnega sektorja in povečevanje javnega dolga. Po navedbah ekonomskih analitikov je vlada kanclerja Friedricha Merza v osmih mesecih mandata sprejela odločitve, ki niso uspele zaustaviti negativnih trendov, temveč so državo pahnile v obdobje materialnega pomanjkanja in konca iluzije o splošni blaginji. Podatki kažejo, da se je zasebni sektor ob upoštevanju realne rasti bruto domačega proizvoda v višini 0,2 odstotka in neto novega zadolževanja nad štirimi odstotki dejansko skrčil za približno 3,8 odstotka v primerjavi s predhodnim letom. Kritiki vladi očitajo parlamentarno neaktivnost in ideološko pogojene odločitve, ki so močno oslabile nemško industrijsko bazo. Medtem ko se javni dolg povečuje, se zasebni sektor, ki predstavlja hrbtenico nemškega gospodarstva, sooča z resnimi težavami pri ohranjanju rasti. Trenutne razmere v Berlinu opisujejo kot konec obdobja gospodarske rasti, pri čemer se napovedi za prihodnje leto prav tako nagibajo k nadaljnjemu upadu, če ne bo prišlo do korenitih strukturnih sprememb v ekonomski politiki države.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

Analitiki in finančne institucije za leto 2026 napovedujejo umerjeno gospodarsko rast, pri čemer se verjetnost recesije v Združenih državah Amerike zdi majhna. Po ocenah Odbora za odprti trg zveznih rezerv (FOMC) naj bi se gospodarska rast v letu 2026 gibala med 2,1 in 2,5 odstotka. Čeprav bo rast zaposlovanja verjetno ostala počasna, bosta fiskalna politika in okrevanje po preteklih proračunskih blokadah vlade podpirala gospodarsko dejavnost. Strokovnjaki poudarjajo, da so tveganja za recesijo v veliki meri obvladana, razen v primeru nepredvidenih zunanjih dejavnikov, kot so nove pandemije ali ekstremni naravni pojavi. Globalna gospodarska podoba se je v zadnjih 45 letih korenito spremenila, saj so se moči prevesile od tradicionalnih zahodnih sil k novim rastočim trgom. Ta dolgoročni trend prehoda ekonomske moči dopolnjujejo trenutne napovedi, ki kažejo na stabilizacijo po obdobju visoke inflacije. Kljub optimizmu glede rasti BDP pa ostaja zaznaven razkorak med statističnimi kazalniki in dejanskim občutkom blaginje med prebivalstvom, kar bo ključni izziv za snovalce politik v prihodnjem letu.