Rusko ministrstvo za pravosodje je memoarje umrlega opozicijskega voditelja Alekseja Navaľnega z naslovom "Patriot" uvrstilo na seznam "ekstremističnih materialov". Knjiga, ki jo je leta 2024 v ruščini izdala litovska založba "One Bo", je bila dodana na seznam, kar po poročanju medijev kaže na nadaljevanje pritiska režima na Navaľnega tudi po njegovi smrti.

Novi Pazar v Srbiji je bil prizorišče spopadov med policijo, študenti in državljani, potem ko je skupina zasebnih varnostnikov poskušala nasilno vstopiti na Državno univerzo Novi Pazar in prekinila študentsko blokado. Direktor policije Dragan Vasiljević je pojasnil, da je policija preprečila poskus nasilnega vdora v univerzitetne prostore, pri čemer zatrjuje, da njihova pooblastila niso bila prekoračena. Mediji poročajo o napetem stanju in grožnjah srbskega predsednika Vučića, kar opozicijska javnost in študentsko gibanje vidita kot nadaljevanje represije oblasti.

Rusija je v Baltskem morju testirala novo vrsto pomorskega drona, ki je med obsežnimi vojaškimi vajami uničil simulirano vojaško ladjo, kar je potrdilo rusko obrambno ministrstvo. Hkrati pa se v Rusiji, v luči vojne v Ukrajini in represije nad disidenti, širi grenak črni humor kot oblika odpora. Edine šale, ki so resnično dovoljene, so tiste Vladimirja Putina, ki so vse bolj prostaške.

Po predsedniških volitvah 28. julija 2024, na katerih je bil po uradnih rezultatih ponovno izvoljen Nicolás Maduro, in po občinskih volitvah 27. julija, se Venezuela znajde v nenehni križišču. Nevladna organizacija Provea poroča o valu represije, ki je zajel državo po volitvah leta 2024, medtem ko opozicija rezultate volitev zavrača kot goljufive. Država se sooča z izzivi, ki jih prinašata preteklost in prihodnost.

Srbijo je globalno zavezništvo civilne družbe Civicus Monitor ponovno uvrstilo na seznam držav, kjer prihaja do naglega poslabšanja državljanskih svoboščin. Odlok je bil izdan po zaostreni represiji proti množičnim študentskim protestom proti vladni korupciji, ki so se začeli novembra 2024. Protesti so privedli do nadaljnjega omejevanja državljanskih svoboščin v državi.

Profesor mednarodnega prava Marko Milanović z univerze v Redingu je komentiral nočno akcijo maskiranih oseb, ki so vdrle na Državno univerzo v Novem Pazarju in od tam izgnale študente, ki so jo blokirali od januarja. Milanović je za N1 izjavil, da "ta vrsta represivne dejavnosti" s strani oblasti kaže na kritično točko v Vučićevi vladavini, kjer je izid bodisi "večna vladavina" ali "padec na volitvah v naslednjem letu".

Predsednik Pokreta slobodnih građana (PSG) Pavle Grbović je izjavil, da "lojalistična struja v Vučićevem okolju prevladuje". Grbović je v intervjuju za list Nova dejal, da Vučić z represijo pospešuje in podraži svoj padec, lojalisti v njegovem okolju pa pri tem prednjačijo. Dodal je, da bi Vučić, če ne bi bilo tako, razumel, da je v njegovem interesu ustvariti pogoje za miren prenos oblasti. Po Grbovićevih besedah pa bo takšna mobilizacija, kriminalizacija varnostnih struktur in represija le pospešila njegov padec, vendar bo cena tega padca višja.

Hongkongška policija za državno varnost je razpisala nagrade v višini 200.000 hongkonških dolarjev za vsakega od 15 Hongkongčanov, ki naj bi bili vpleteni v tujo politično skupino, ki jo oblasti označujejo za subverzivno. Policija je izdala nove odredbe o aretaciji teh posameznikov. Medtem pa so oblasti v petek objavile, da iščejo 19 ljudi, članov skupine "Hongkonški parlament", za katere so ponudili nagrade do 1 milijona hongkonških dolarjev. Policija jih obtožuje kršitve varnostnega zakona zaradi domnevno nezakonitega "volilnega" procesa.

Raziskava o stališčih študentov, ki blokirajo univerzi v Beogradu in Univerzo umetnosti, je pokazala, da se borijo za pravičnost ter proti nasilju in represiji. Medtem je Bojan Pajtić, nekdanji srbski politik, izjavil, da režim spodbuja nasilje in se zanaša zgolj na represivne policijske ukrepe, pri čemer naj bi bile vpletene osebe iz kriminalnega miljeja, ki v policijskih uniformah pretepajo državljane in študente.

V soboto, 19. julija, so pričakovane aretacije več deset ljudi po Veliki Britaniji zaradi domnevnega kršenja protiteroristične zakonodaje med protesti proti prepovedi organizacije Palestine Action. Demonstracije so napovedane v Londonu pri kipu Gandhija na Parliament Square in v Manchestru. Britanske oblasti so opozorile, da podpiranje Palestine Action zdaj predstavlja teroristično dejanje po britanski zakonodaji, kar bo vplivalo na udeležence protestov in tiste, ki dogodke komentirajo na družbenih omrežjih.

Britanska vlada je s prepovedjo skupine Palestine Action, ki se ukvarja z nenasilnim direktnim delovanjem, razširila definicijo terorizma. To je prvič, da je bila v Združenem kraljestvu kot teroristična organizacija prepovedana skupina, ki ni vpletena v nasilje. Palestine Action je zdaj na seznamu poleg 81 organizacij, vključno z ISIS in Al Kaido, kar je sprožilo kritike, da gre za "osupljiv napad na pravico do protesta".

Nemška državljanka, znana kot "Free Maja", je bila zaprta na Madžarskem, kar švedski mediji izpostavljajo kot premik v represiji proti antifašističnemu gibanju v Evropi. V Italiji pa je skupina Parroquianos Sin Fronteras proslavila hrano kot simbol boja in spomina na antifašistične vrednote, s poudarkom na njeni vseevropski povezanosti.

Rusija je kljub protestom in nasprotovanju poslancev sprejela zakonodajo, ki kriminalizira iskanje spletnih vsebin, opredeljenih kot ekstremistične. Kritiki opozarjajo, da gre za nadaljnji korak k zatiranju svobode izražanja v državi, zakon pa je zdaj prešel v zgornji dom parlamenta.

Londonska policija je aretirala več deset protestnikov, ki so podpirali prepovedano pro-palestinsko skupino Palestine Action na demonstracijah. Kljub pozivom vlade in policije k preklicu demonstracij po napadu na sinagogo v Manchestru, se je protest vseeno odvil. Več kot 350 ljudi je bilo aretiranih, minister za policijo pa je dejal, da so mnogi prišli na protest z namenom, da bodo aretirani.

Ruski zakonodajalci so potrdili predlog zakona, ki bo kaznoval spletno iskanje informacij, opredeljenih kot 'ekstremistične'. Kljub temu, da Rusi pogosto uporabljajo storitve VPN za dostop do prepovedanih vsebin, si oblasti prizadevajo zaostriti omejitve. Rusija ne načrtuje prepovedi tujih aplikacij za sporočanje, pod pogojem, da so skladne z rusko zakonodajo.

Pater Francisco Gómez, duhovnik katoliške cerkve Naše Gospe Žalostne v dolini Coachella, je izrazil zaskrbljenost zaradi naraščajočega strahu v verski skupnosti, ki ga povzročajo poostreni migracijski ukrepi. Poudaril je, da se prebivalstvo sooča z vse večjo represijo, kar povzroča nelagodje med verniki.

V Združenem kraljestvu so aretirali več kot sto protestnikov, vključno z 81-letnico, ki so demonstrirali v podporo palestinskemu odporu in proti izraelski genocidni politiki v Gazi. Protesti so potekali že skoraj dve leti, vendar je raven zatiranja britanskih oblasti tokrat dosegla zaskrbljujočo stopnjo, ko so policisti prijeli več kot sto ljudi.

Po napadu na sinagogo v Manchestru, ki je zahteval dve življenji, so se pojavili pozivi britanske vlade in policije k odpovedi načrtovanih propalestinskih protestov v Londonu. Organizatorji protestov, skupina Defend Our Juries, so se odločili, da bodo kljub pozivom protest izpeljali. Vodja Zelene stranke, Zack Polanski, je obsodil izkoriščanje tragedije v Manchestru za napad na protestnike proti genocidu. Predsednik odbora Phil Rosenberg je pozval propalestinske protestnike, naj se umaknejo.

V Indiji se soočajo z visokimi stroški zaradi nestrinjanja z vlado, saj je ta mesec prepovedala 25 knjig o Himalaji. Na Tajskem je bila ženska, obsojena na 43 let zapora zaradi žalitve monarhije, po kraljevi pomilostitvi izpuščena po manj kot petini odslužene kazni. V Gambiji pa Ceesay brani protikorupcijske ukrepe vlade kljub naraščajočim kritikam.

V Kragujevcu je protest Ujedinjenih zborov privabil le okoli petdeset ljudi, udeleženci pa so izrazili nezadovoljstvo v prostorih SNS. V Novem Sadu se je protest "Slobodo, tu smo" zaključil s koncertom v kampusu, kjer so študenti zahtevali razpis volitev.