Civilna iniciativa "21. maj" je Mandića in njegovo "protisrbsko agenturo" obtožila spodbujanja "neumnega velikosrbskega revizionizma" in "škodljivega" delovanja v izvršni oblasti. Po njihovih besedah je cilj Mandića in njegove skupine sabotirati evropske integracije, se vesti kot "kazandžijske četniške siledžije" in škodljivo delovati znotraj izvršne oblasti. Navedli so tudi, da je znana politična vloga "žalostnega Andrije Mandića, njegove stranke in spremljajoče neočetniške kohorte". Eden od podpredsednikov naj bi izginil v regionalnem razvoju, drugi pa naj bi bil "talec neumnega postmodernističnega algoritma", katerega namen je, da bi iz "profašističnega in izdajalskega Draže" ustvaril "junaškega in domoljubnega Stjepana Filipovića".

Rusko veleposlaništvo v Avstriji je avstrijskemu zunanjemu ministrstvu poslalo uradni protest zaradi praznovanja rojstnega dne Stepana Bandere, ki ga je organizirala skupina ukrajinskih ekstremistov v središču Dunaja 1. januarja. Veleposlaništvo je protest objavilo tudi na svojem Telegram kanalu.

Organizacija CGO je kritizirala črnogorsko vlado zaradi "simbolične diplomacije" in nerealnih obljub glede EU integracij. Poudarili so, da vlada kljub velikemu številu funkcionarjev in naraščajoči administraciji dosega skromne rezultate. Ivan Mirković je izpostavil, da črnogorska politika potrebuje vodje reform, ne "popotnikov", in da obstoječa struktura odraža strankarsko trgovanje, ne dejanskih potreb. Posebej so kritizirali položaj podpredsednika vlade za zunanje in evropske zadeve. Mediji so poročali tudi o aferah, ki naj bi se nanašale na tesne sodelavce in sorodnike Andrije Mandića, vključno z navedbami o zlorabah pri javnih naročilih in sumljivih kadrovskih imenovanjih.

Ameriški predsednik Donald Trump se v drugem mandatu sooča z naraščajočimi pritiski znotraj lastne stranke in civilne družbe. Republikanski kongresnik Thomas Massie je začel preverjati podporo za morebitno ustavno obtožbo državne tožilke Pam Bondi zaradi njenega ravnanja v primeru dosjejev Jeffreyja Epsteina. Bondi je tarča kritik, ker naj bi kljub prvotnim obljubam o transparentnosti zanikala obstoj seznama strank, kar je povzročilo ogorčenje v obeh političnih polih. Hkrati je administracija prekoračila zakonske roke za objavo dokumentov, ki jih zahteva zakon o preglednosti dosjejev Epstein. Napetosti se stopnjujejo tudi na področju kulture in prava. Dokumentarist Ken Burns je ostro kritiziral Trumpa in ga označil za »žalitev zgodovine«, medtem ko pravni strokovnjaki opozarjajo na proces t.i. »sanewashinga« oziroma normalizacije ekstremizma s strani vrhovnega sodišča pod vodstvom Johna Robertsa. Poleg ideoloških sporov Trumpova administracija izvaja konkretne povračilne ukrepe; predsednik je z uporabo veta kaznoval pleme Miccosukee zaradi nasprotovanja gradnji pridržalnega centra na Floridi, v prestolnici pa je preklical pogodbo neprofitni organizaciji za upravljanje javnih igrišč za golf, kar odpira pot neposrednemu vplivu predsednika na te površine.

Saborski poslanec stranke DOMiNO, Igor Peternel, je izrazil nasprotovanje spremembi imen ulic v Zagrebu, ki so po njegovem mnenju sporna, ker nosijo imena oseb, povezanih z Neodvisno državo Hrvaško (NDH). Prav tako je kritiziral profesionalizacijo podpredsedniškega mesta v mestni skupščini, ki naj bi prejemala plačo višjo od tri tisoč evrov.

V hrvaškem saboru je potekala okrogla miza z naslovom "Znanstveni pristop k raziskovanju žrtev Jasenovca", ki jo je organiziral Klub poslancev DOMiNO in Hrvaških suverenistov. Dogodek je sprožil polemike, saj ga Documenta – Center za soočanje z zgodovino ocenjuje kot sramotno odpiranje vrat revizionistom. Na okrogli mizi so sodelovali Igor Vukić, Nikola Banić in Slobodan Prosperov Novak.

Neonacistične skupine v Avstraliji si prizadevajo normalizirati zlo s širjenjem laži in izkrivljanjem zgodovine. Prisvajajo si legendo ANZAC in s tem onečaščajo spomin na skoraj 40.000 Avstralcev, ki so umrli v boju proti nacistični Nemčiji. Avtor opozarja na nevarnost ignoriranja teh dejanj, saj lahko to privede do normalizacije zla.

Nevladne organizacije in državljanski aktivisti so se v Črni gori pritožili pri ombudsmanu zaradi javnega poveličevanja Pavla Đurišića, Hitlerjevega zaveznika, ki je odgovoren za množične poboje civilistov. Pritožba se nanaša na postavitev spomenika Đurišiću in na predvajanje pesmi, ki ga poveličujejo, pri čemer organizacije opozarjajo, da državno tožilstvo v tem ni prepoznalo sovražnega govora.

Tiskovna predstavnica ruskega ministrstva za zunanje zadeve Marija Zaharova je v nastopu na radiu Sputnik ostro napadla finsko politično vodstvo in njihove izjave označila za vrhunec neustreznosti v letu 2025. Zaharova je finske politike, vključno s predsednikom Alexandrom Stubbom, obtožila širjenja laži in zgodovinskih neresnic, predvsem v povezavi z vlogo države v drugi svetovni vojni. Po njenih besedah so trditve o finski zmagi nad Sovjetsko zvezo popolnoma neutemeljene, saj naj bi se država takrat zgolj neuspešno odločala med nasprotnimi stranmi. Diplomatka je v svojem nagovoru poudarila, da je Finska svoj povojni status in desetletja mirnega razvoja dosegla zgolj s pomočjo Moskve, ki ji je omogočila vključitev v »prave vrste«. Zaharova je trenutno politiko Helsinkov označila za škodljivo do lastnih državljanov in jo opisala kot preplet neumnosti ter podlosti. Prav tako je opozorila na zgodovinska dejstva o finski kolaboraciji z nacistično Nemčijo, sodelovanju pri blokadi Leningrada in vzpostavitvi taborišč, kar naj bi finski politiki zdaj poskušali prikriti.

Podpredsednik vlade Cevdet Yılmaz in Ministrstvo za nacionalno obrambo sta obeležila 62. obletnico pokola "Krvavi božič", ki ga je leta 1963 izvedla grška teroristična organizacija EOKA nad ciprskimi Turki. Ministrstvo za nacionalno obrambo je poudarilo, da ni šlo za spopad, temveč za načrtovan pokol.

Ameriška novinarka in profesorica Nikole Hannah-Jones, znana po svojem zavračanju objektivnosti v novinarstvu, je ponovno povzročila buren odziv javnosti s prispevkom v časniku The New York Times. V svojem zadnjem besedilu je avtorica izrazila pohvalo Assati Shakur, nekdanji pripadnici revolucionarne skupine iz šestdesetih let prejšnjega stoletja, ki je bila obsojena zaradi umora policista. Hannah-Jones, ki je sicer prejemnica Pulitzerjeve nagrade za projekt 1619, ostaja ena najbolj kontroverznih osebnosti v ameriškem medijskem prostoru, saj njeni kritiki opozarjajo na nenehno potvarjanje zgodovinskih dejstev. Kritiki, med katerimi sta tudi pravni strokovnjak Jonathan Turley in številni zgodovinarji, avtorici očitajo, da novinarstvo uporablja predvsem kot sredstvo za aktivizem. Njen pretekli projekt 1619, ki je suženjstvo postavil v samo središče ameriške neodvisnosti, je bil tarča številnih strokovnih kritik zaradi zgodovinskih netočnosti, a je kljub temu prejel visoka stanovska priznanja. Najnovejši prispevek o Shakurjevi po mnenju kritikov ponovno dokazuje, da osrednji ameriški mediji, vključno s časnikom The New York Times, dopuščajo širjenje ideološko obarvanih interpretacij zgodovine, ki mejijo na teorije zarote proti policiji.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.

V Podgorici se je nasilje dolgo pripravljalo z zgodovinskim revizionizmom, pri čemer imajo ključno vlogo mediji pod vplivom beograjskih varnostnih struktur. V ozadju so politične stranke, blizu režimu Aleksandra Vučića. Ko institucije molčijo ob postavljanju spomenikov zločincem, ekstremizem pa postane sprejemljiv, se dogaja nasilje na ulicah, je dejal Božović.

Nevladna organizacija Antifašisti Cetinja je ostro obsodila vandaliziranje spomenika Josipu Brozu Titu v Podgorici. Po njihovem mnenju je to dejanje simptom časa, v katerem četniški narativi dobivajo prostor v institucijah in medijih. Poudarili so, da ne bodo dopustili izbrisa resnice o borcih za svobodo in preoblikovanja Črne gore v prostor zgodovinske amnezije, ter da rušenje Titovega spomenika pomeni rušenje vrednot, kot so zmaga nad fašizmom, bratstvo in enotnost.

V Črni gori se pojavljajo kritike na račun trenutne vlade, ki naj bi ponižala sekularni značaj države, saj naj bi se cerkev preveč vmešavala v državne zadeve. Hkrati je minister za ekologijo, Damjan Ćulafić, napovedal nadaljnje akcije za zaščito okolja in ustanovitev ekipe za ekološki kriminal. Poudaril je, da je varovanje okolja vse pomembnejša tema v Črni gori.

Beloruski KGB je aretiral poljskega državljana pod obtožbo vohunjenja, kar je sprožilo odziv poljskih oblasti. Po poročanju beloruskih medijev naj bi imel 27-letni Poljak pri sebi tajne dokumente z vojaških vaj Zapad-2025. Poljsko zunanje ministrstvo preverja informacije in opozarja, da bi lahko šlo za provokacijo beloruskega režima. Minister Radosław Sikorski je potrdil, da poljski resort že dela na primeru in da je aretirani poljski državljan menih.

Članek na ft.com razkriva, da so napačna zgodovina in osebna nečimrnost pogonska goriva Putinovega konflikta z Ukrajino. Medtem pa rollingstone.com poroča o srečanju na Aljaski, ki je razkrilo nadaljevanje sporazumov o fosilnih gorivih kljub pomanjkanju premirja, varnostnih jamstev in sankcij po Trumpovi politiki umirjanja Putina glede Ukrajine. Dogajanje kaže na kompleksnost geopolitičnih in ekonomskih interesov v ozadju ukrajinske krize.

Hrvaški premier Andrej Plenković je izrazil mnenje, da so medijske interpretacije Thompsonovega koncerta, ki so ga predstavljale kot zgodovinski revizionizem in promocijo ustaštva, nesmiselne. Kljub temu je poudaril, da je treba sankcionirati zlorabo poziva "Za dom spremni". Plenković je tudi ostro zavrnil trditve, da se je HDZ premaknil v ekstremno desnico, označil pa je tudi SDP kot "debilnega" zaradi takšnih obtožb.

Sektor za boj proti kriminalu je identificiral in obravnaval osumljenca za otroško pornografijo. Bošnjaško vijeće v Črni gori je pozvalo k obvladovanju politike revizionizma in poveličevanja odgovornih za vojne zločine, ob informaciji, da je Svet za predloge imen naselij v Podgorici dal soglasje, da se Pavle Bulatović, nekdanji minister, poimenuje po njem.

Puljski župan Peđa Grbin (SDP) in predsednik mestnega sveta Valter Boljunčić (IDS) sta demonstrativno zapustila komemoracijo ob 79. obletnici eksplozije na Vergaroli. Razlog je bil govor Enija Forlanija, predsednika županijskega sveta italijanske narodne manjšine, ki sta ga Grbin in Boljunčić ocenila kot neprimeren in revizionističen. Grbin je Forlaniju očital, da je tragedijo izkoristil za lažno obtoževanje genocida.