Poslanka v Redditchu v Združenem kraljestvu je opozorila na težke življenjske razmere otrok, ki spijo na tleh in delajo domače naloge brez miz, medtem ko starši garajo, da bi preživeli. Poudarila je potrebo po 'poštenem začetku za vsakogar'. Hkrati so starši v anketi razkrili, da imajo določena obdobja v otrokovem življenju poseben pomen in so jim še posebej prijetna, kljub temu da ima vsaka faza svoje dobre in slabe strani.

Ugodnosti za azilante niso omejene zgolj na londonski svet Richmonda, temveč so se razširile tudi na druge regije v Združenem kraljestvu. Svet Bradforda je azilantom ponudil popuste za dejavnosti, kot sta balinanje in kajakaštvo, prek kartice 'Bradford Leisure Card'. Podobne ugodnosti so bile opažene tudi v Kingstonu, kjer so azilanti prejeli brezplačen ali znižan dostop do telovadnic, bazenov in skupinskih vadb, medtem ko prebivalci plačujejo visoke mesečne prispevke.

Najnovejše raziskave javnega mnenja v ZDA kažejo, da večina Američanov verjame, da bo nova davčna zakonodaja, ki jo je sprejela Republikanska stranka, bolj koristila bogatim kot srednjemu razredu. Več kot polovica vprašanih meni, da predlog zakona koristi le premožnim posameznikom. Prav tako prevladuje mnenje, da bo nova davčna zakonodaja bolj škodovala ljudem z nizkimi dohodki. Kljub temu, da so Američani prebrali nekatere podrobnosti zakonodaje, so prepričani, da bo njena glavna korist namenjena premožnejšim slojem.

Po nekajmesečnem padcu inflacije je ta ponovno v porastu, kar se odraža v višjih cenah živil. Junijski Indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) je pokazal 0,3 % rast, v zadnjih 12 mesecih pa 2,7 %. Cene živil so rasle hitreje od splošne inflacije. Raziskovalci izražajo zaskrbljenost zaradi padca proizvodnje hrane, ki prinaša višje cene in moti prehranske dobavne verige. Visoke cene hrane nesorazmerno prizadenejo posameznike z nizkimi dohodki.

Nedavno sprejeti republikanski zakon bi lahko milijonom Američanov z nizkimi dohodki odvzel zdravstveno varstvo in prehranske ugodnosti, medtem ko bi najbogatejša gospodinjstva imela koristi. Nov zakon bi namreč vplival na program SNAP in Medicaid, kar je sprožilo boj za njihovo ohranitev.

Protesti proti vladi in luksuznim dodatkom za politike se zaostrujejo. Na ulice Džakarte in drugih delov Indonezije je stopilo več deset tisoč ljudi.

Analiza Zorana Metera opozarja na domnevno "kolektivno norost" evropskih elit, ki obljubljajo milijarde evrov pomoči Ukrajini, medtem ko Meter meni, da si s tem rešujejo predvsem same sebe. Izraža dvom o realizaciji obljubljene pomoči. Hkrati se objavlja, da je vse več delavcev po Evropi, vključno s Hrvaško, prisiljenih odpovedati letni dopust zaradi naraščajočih stroškov in stagnacije ali padca dohodkov, kar kaže na naraščajočo revščino in težave z osnovnimi življenjskimi stroški. Hrvaška je označena kot država z visoko stopnjo siromaštva.

Italijanski časopis Corriere della Sera je v nedavnem članku z dne 21. julija 2025 izpostavil presenetljiv ekonomski pojav, sprašujoč se, zakaj Grčija in Portugalska beležita boljše gospodarske rezultate kot velika evropska gospodarstva, kot so Italija, Nemčija in Francija. Kljub temu se v članku omenja, da grška družba kljub temu ostaja šibka in obubožana.

Najnovejša raziskava ekonomistov z univerz Yale in Columbia, naslovljena »Ruling for the Rich«, je razkrila, da Vrhovno sodišče Združenih držav Amerike v zadnjih desetletjih vse pogosteje razsoja v korist bogatejših strank. Analiza 1.782 primerov od leta 1950 dalje kaže na globoko polarizacijo sodišča, pri čemer so sodniki, ki so jih imenovali republikanski predsedniki, v 70 odstotkih primerov zavzeli stališča, ki koristijo premožnim. To je v močnem kontrastu s sodniki, ki so jih imenovali demokrati, ki so v istem obdobju v prid bogatih glasovali v 35 odstotkih primerov. Ugotovitve potrjujejo opozorila liberalne sodnice Ketanji Brown Jackson, ki je že v preteklosti izpostavila nevarnost dojemanja sodišča kot institucije, ki služi zgolj kapitalskim interesom. Študija poudarja, da se je trend začel izrazito krepiti v zadnjih desetletjih, medtem ko v sredini prejšnjega stoletja statističnih razlik med sodniki različnih političnih polov glede na premoženjski status strank praktično ni bilo. Poleg tega se sodišče pripravlja na odločanje v primeru National Republican Senatorial Committee proti Zvezni volilni komisiji, ki bi lahko dodatno sprostil omejitve pri financiranju političnih kampanj. Strokovnjaki opozarjajo, da bi morebitna odprava omejitev koordinacije med strankarskimi odbori in kandidati še povečala vpliv najbogatejših donatorjev na ameriški politični proces. Strategi obeh političnih polov se že pripravljajo na morebitne nove razmere, ki bi lahko korenito spremenile način financiranja televizijskih in digitalnih oglasov ter celotno operativno strategijo volilnih kampanj, kar bi še dodatno utrdilo moč kapitala v zakonodajnem procesu.

Britansko ministrstvo za izobraževanje je napovedalo korenito posodobitev sistema posredovanja rezultatov izpitov GCSE v Angliji, ki bo dijakom prvič omogočila dostop do ocen preko mobilne aplikacije Education Record. Čeprav bodo učenci še vedno obiskali šole ob 8. uri zjutraj za osebni prevzem rezultatov, bodo ti v digitalni obliki na voljo tri ure kasneje. Cilj nove platforme je zmanjšanje administrativnih stroškov za izobraževalne ustanove za ocenjenih 30 milijonov funtov letno in poenostavitev postopkov za delodajalce, saj bo sistem trajno hranil dokazila o kvalifikacijah. Kljub tehnološkemu napredku so se pojavili pomisleki glede digitalne izključenosti, saj dijaki s starejšimi napravami ali omejenim dostopom do mobilnih podatkov aplikacije morda ne bodo mogli uporabljati. Kritiki opozarjajo, da bi to lahko povečalo razkorak med socialno-ekonomskimi razredi. Poleg tega sistem zahteva, da imajo tudi srednje šole in kolidži nameščeno ustrezno programsko opremo, kar bi lahko povzročilo začetne logistične težave pri izvajanju programa v polnem obsegu. Istočasno je v akademskih krogih sprožil val ogorčenja kolidž Trinity Hall z Univerze v Cambridgeu, ki je sprejel novo politiko aktivnega zaposlovanja študentov iz elitnih zasebnih šol, kot sta Eton in Winchester. Vodstvo kolidža odločitev utemeljuje s skrbjo za kakovost kandidatov in strahom pred domnevno obratno diskriminacijo. Takšna poteza po mnenju mnogih strokovnjakov izničuje desetletja prizadevanj za večjo dostopnost prestižnih univerz za dijake iz državnih šol in tiste iz manj privilegiranih okolij.

Cene nepremičnin v Španiji so dosegle raven, ki delavcem onemogoča nakup stanovanj. Delavec v povprečju potrebuje kar 52 let svoje neto plače za nakup nepremičnine. Sindikat UGT opozarja, da so turistični apartmaji močno dvignili cene, s čimer je postalo lastništvo doma za večino državljanov nedosegljivo, zato zahtevajo zvišanje plač.

Ameriško gospodarstvo se ob koncu leta 2025 spopada z mešanimi signali, saj statistični podatki o rasti BDP močno odstopajo od subjektivnega občutka blaginje med prebivalstvom. Medtem ko je gospodarska rast v tretjem četrtletju dosegla 4,3 odstotka, kar je bistveno nad napovedmi večine ekonomistov, se velik del gospodinjstev z nižjimi in srednjimi prihodki spopada z naraščajočimi stroški življenja. Podatki kažejo na poglabljanje tako imenovanega gospodarstva v obliki črke K, kjer premožnejši sloj bogati, delavske družine in upokojenci pa težko poravnavajo osnovne stroške za hrano in zdravstveno oskrbo. Kljub temu da je inflacija padla na približno 2,7 odstotka in se približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov, kritiki opozarjajo, da so Trumpove carinske politike in trgovinske dajatve, uvedene tekom leta, povzročile stagnacijo na trgu dela v nekaterih sektorjih. Stephen Moore in drugi podporniki administracije poudarjajo, da so akademski ekonomisti podcenili moč Trumpovih ukrepov, vendar poročila s terena, vključno s pričevanji upokojencev, kažejo na visoko stopnjo gospodarske tesnobe pred vstopom v leto 2026.

Po podatkih Istat je v Italiji leta 2024 več kot 2,2 milijona družin oziroma 5,7 milijona ljudi živelo v absolutni revščini, kar predstavlja 8,4 % vseh družin in 9,8 % prebivalstva. Posebej zaskrbljujoč je podatek o revščini med mladoletniki, ki dosega 13,8 %. Številni med njimi so tujci.

Analiza gospodarske politike za leto 2025 izpostavlja, da državni nakupi predstavljajo približno 11 % BDP, kar kaže na povečanje v zadnjih letih in predstavlja pravni ter operativni izziv. Hkrati se kritično ocenjuje učinkovitost vladnih programov za zmanjšanje neenakosti in organiziranega kriminala, ki temeljijo na socialnih programih, ustavno podprtih od leta 2019. Poudarja se tudi, da se kljub poskusom reform procesi pogosto vračajo na stare tirnice, kar se kaže v vedno večji evidentnosti deformacij. Na področju nepremičnin se opaža dvig cen stanovanj v obmejnih mestih in v Ciudad de México, kar še dodatno otežuje dostop do bivanja. Predlogi mestne vlade CDMX za obvladovanje gentrifikacije in zagotavljanje »poštenih najemnin« so deležni kritike kot potencialno volilno orodje.

Vodja stranke Levica, Jan van Aken, je predlagal uvedbo posebne dajatve na luksuzne nepremičnine v Nemčiji. Razlog za to je, da nekateri živijo v razkošju, medtem ko drugi ne morejo najti primernega bivališča. Podrobnosti predloga še niso znane, vendar gre za poskus zmanjšanja neenakosti na stanovanjskem trgu.

Francoska študija Insee je pokazala, da je pričakovana življenjska doba ob rojstvu precej višja pri premožnejših ljudeh v primerjavi s tistimi z nižjimi dohodki. Pri 50 letih je tveganje smrti sedemkrat večje pri moških z nižjim finančnim statusom kot pri tistih z višjim. Študija skuša razložiti te velike razlike.

Italija se sooča z rekordno revščino. Leta 2024 pod pragom revščine živi 5,7 milijona ljudi, kar predstavlja 9,8 % prebivalstva. Število gospodinjstev v revščini je doseglo 2,2 milijona, kar je največ doslej. Kljub temu, da se število revnih ni bistveno povečalo glede na leto 2023, pa se poglabljajo razlike: še posebej so prizadeti mladoletniki, velike družine, najemniki, delavci in tujci. Ukinitev državljanskega dohodka in odsotnost minimalne plače dodatno prispevata k tej situaciji.

V Nemčiji je v letu 2024 revščina ogrožala vsakega sedmega otroka, kar predstavlja 15,2 odstotka vseh otrok in mladostnikov, oziroma 2,2 milijona oseb. Podatki Statističnega urada kažejo na porast ogroženosti v primerjavi z letom 2023, ko je ta delež znašal 14 odstotkov. Kljub temu je Nemčija pod povprečjem Evropske unije.

V Nemčiji vse več otrok živi v pomanjkanju. Po podatkih Unicefa več kot milijon otrok ne more zadovoljiti osnovnih potreb, kar ogroža prihodnost države.

Raziskava francoskega statističnega urada Insee je pokazala, da je pričakovana življenjska doba ob rojstvu precej višja pri premožnejših ljudeh v primerjavi s tistimi z manj sredstvi. Pri 50 letih je tveganje smrti pri revnejših moških sedemkrat večje kot pri bogatejših. Študija poskuša razložiti te velike razlike.