Procter & Gamble je v ZDA dvignil cene četrtine svojih izdelkov, vključno z nekaterimi gospodinjskimi pripomočki. Glavni razlog za podražitve so nove carine. Medtem so v Avstraliji zabeležili zmanjšanje izvoza za 4,5 % in uvoza za 0,8 % v drugem četrtletju leta 2025, kar kaže na slabše stanje v trgovinskem sektorju.

Nedavni dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je naletel na močne kritike in izzval negotovost. Medtem ko Trump slavi dogovor, je v Evropi narašča nezadovoljstvo, saj se pojavljajo različne interpretacije in protislovja glede vsebine sporazuma. Nekateri opozarjajo, da bi lahko dogovor ogrozil podnebne cilje in ponovil pretekle napake EU v odnosih z Rusijo, medtem ko drugi dvomijo o njegovi pravičnosti in enostranskosti, saj naj bi bila EU prisiljena v dogovor. Grozi tudi, da bo dogovor propadel, saj se bliža rok za rešitev odprtih vprašanj.

Nova trgovinska ureditev med ZDA in EU je sprožila številne kritike po Evropi, saj jo nekateri označujejo za kapitulacijo ali podreditev ameriškim zahtevam. Analiza študije Svimez je pokazala, da bi Toskana lahko izgubila milijardo evrov zaradi novih carin, kar bi zmanjšalo regionalni izvoz v ZDA za 13 odstotkov. Strokovnjaki za govorico telesa so medtem ocenili, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen na skupni tiskovni konferenci s Trumpom delovala napeto in nelagodno. Poleg carin se pojavljajo tudi vprašanja o vplivu dogovora na evropsko suverenost in njeno pripravljenost na morebitne konflikte.

Indijske oblasti si prizadevajo zaključiti pogajanja o trgovinskem sporazumu z ZDA do jeseni, poroča Bloomberg. Hkrati pa je Bela hiša pojasnila, da je predsednik ZDA Donald Trump razočaran nad pomanjkanjem napredka v trgovinskih pogovorih z Indijo in verjame, da bi lahko carine pripomogle k izboljšanju razmer. To je za Fox News izjavil Kevin Hassett, vodja Nacionalnega ekonomskega sveta.

Visoki ekonomski uradniki ZDA in Kitajske so se v ponedeljek v Stockholmu sestali na peturnih pogajanjih, namenjenih reševanju carinske vojne med obema vodilnima svetovnima gospodarstvoma. Glavni cilj pogovorov je bil podaljšanje carinskega premirja. Čeprav podrobnosti niso bile razkrite, se pričakuje nadaljevanje pogovorov.

Indijski poslovneži načrtujejo aktivno širitev na ruski trg in prevzem tržnih deležev, ki so ostali prazni po umiku zahodnih podjetij zaradi geopolitičnih razmer. Kot je 3. januarja poudaril predsednik Indijske poslovne zveze (IBA) v Rusiji Sammy Kotwani, indijska podjetja v ruski ekonomiji vidijo izjemno priložnost. Po njegovih besedah ruski trg ponuja velik potencial, zlasti v sektorjih, kjer je nastal razkorak med ponudbo in povpraševanjem po odhodu evropskih in ameriških korporacij. Kotwani je izpostavil, da so indijski investitorji pripravljeni vlagati v različne panoge, vključno s farmacijo, proizvodnjo in tehnološkimi rešitvami. Ta poteza odraža širši trend krepitve gospodarskih vezi med New Delhijem in Moskvo v času, ko Rusija išče nove trgovinske partnerje zunaj zahodnega kroga. Indijska poslovna skupnost ocenjuje, da lahko s svojo prisotnostjo učinkovito nadomesti manjkajoče storitve in izdelke, hkrati pa utrdi dolgoročni strateški položaj v državi. Ta premik pomeni pomembno prestrukturiranje dobavnih verig in mednarodnih trgovinskih odnosov v evrazijski regiji.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je predsedniku Tajvana, Laiu Ching-teju, prepovedala postanek v New Yorku med diplomatsko potjo v Srednjo Ameriko. Odločitev je bila sprejeta po močnih ugovorih Pekinga, ki se je izrekel proti postanku, saj si Washington in Peking prizadevata doseči trgovinski dogovor. Prepoved je sprožila zaskrbljenost glede morebitnega omehčanja stališča ZDA do Kitajske.

Kljub temu, da je carinski dogovor med EU in ZDA začasno umiril trgovinski konflikt, se pojavljajo številne kritike. Strokovnjaki in komentatorji ocenjujejo dogovor kot znak šibkosti Evropske unije, saj je ta 'popustila' zahtevam ZDA, kar naj bi prineslo dolgoročno visoke stroške za evropsko gospodarstvo. Posebno razočaranje je izrazila avtomobilska industrija, saj bo po novem na evropske avtomobile v ZDA veljala 15-odstotna uvozna carina, medtem ko naj bi bili ameriški avtomobili v EU uvoženi brez carin. Ta dogovor, ki ga je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila kot uspeh, naj bi bil edina možnost za EU zaradi njene varnostne in gospodarske odvisnosti ter notranje deljivosti. Nizozemska in Evropa se pripravljata na posledice 15-odstotne uvozne dajatve na evropske izdelke, ki jih bodo plačevali ameriški uvozniki. Kritiki opozarjajo na masivno neravnovesje med carinami in svarijo, da je Evropska unija velika poraženka tega dogovora.

Kitajska je pripravljena sprejeti ukrepe za preprečitev gospodarske krize v drugi polovici leta. Minister Wang Wentao je priznal, da so trgovinski odnosi med državama doživeli vzpone in padce, vendar je poudaril, da sta Kitajska in ZDA pomembna gospodarska partnerja ter da je sodelovanje edina pot. Opozoril je, da so prizadevanja ZDA za ločitev dobavnih verig obsojena na propad.

ZDA so si prizadevale podvojiti kitajske zmogljivosti predelave redkih zemelj, da bi zmanjšale kitajski strateški vpliv na trgu. Hkrati so tajvanske tehnološke družbe napovedale zmanjšanje poslovanja s Kitajsko zaradi kibernetskih groženj in varnostnih pomislekov. Ameriški predsednik Trump je odobril izjeme pri regulaciji za premogovne elektrarne in obrate za predelavo železove rude.

Nizozemska farmacevtska industrija je izrazila zaskrbljenost glede negotovosti, ki so jih prinesle ameriške uvozne carine na evropska zdravila po nedavnem trgovinskem dogovoru med ZDA in EU. Kljub temu, da je bil dogovor sklenjen in je preprečil popolno trgovinsko vojno, se pojavljajo podrobnosti, ki kažejo, da je Evropska unija izgubila boj z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom glede tarif.

Kitajski predsednik Xi Jinping se je v Pekingu srečal z voditelji Evropske unije, Ursulo von der Leyen in Antoniom Costo. Pogovori so se osredotočili na trgovinske odnose med Kitajsko in EU ter na krizo v Ukrajini. Kljub obstoječim razlikam naj bi obe strani našli "skupno področje" za sodelovanje.

Države članice Evropske unije so odobrile možnost uvedbe povračilnih carin na ameriško blago v vrednosti 93 milijard evrov, ki bi začele veljati 7. avgusta, če do 1. avgusta ne bo doseženo trgovinsko soglasje z administracijo ZDA. Ukrep s 30-odstotno stopnjo so podprle 26 članic Unije, Mađarska pa se ni strinjala. Rast povpraševanja po tveganju na evropskem trgu je povzročila padec cen obveznic.

Voditelji Evropske unije so se v Pekingu sestali s kitajskimi predstavniki na trgovinskih pogovorih, vendar so pričakovanja glede večjih sporazumov nizka. Glavne teme pogovorov so bile trgovina, podnebne spremembe in globalni konflikti. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da so odnosi med EU in Kitajsko na "prelomni točki", pri čemer je EU izrazila zaskrbljenost zaradi velikega trgovinskega presežka Kitajske in njene podpore Rusiji pri vojni v Ukrajini. Medtem je kitajska tiskovna agencija Xinhua označila Kitajsko za "ključno partnerico" Evrope, s čimer je omilila vprašanje rivalstva med stranema, tik pred začetkom vrha.

Finančni časnik poroča, da se Združene države Amerike in Evropska unija približujeta dogovoru o znižanju tarif za 15 odstotkov. Pogajanja naj bi bila v zaključni fazi, kar bi lahko pomenilo pomemben premik v trgovinskih odnosih med obema blokoma.

Finančni trgi so se odzvali umirjeno na grožnje z uvedbo carin, ki jih Wall Street dojema kot enkratni udarec inflaciji, pri čemer se pričakuje, da Trump ne bo uveljavljal vseh groženj. Čeprav trgi ignorirajo rok 1. avgusta, analitiki opozarjajo, da bi lahko umirjenost vlagateljev opogumila Belo hišo k uveljavitvi groženj, še posebej ob nadaljevanju močnih gospodarskih podatkov. Medtem so trgovci povečali stave na dvig obrestne mere japonske centralne banke (BoJ) do konca leta. Glede pričakovanih znižanj obrestnih mer do konca leta so verjetnosti naslednje: Fed 46 bazičnih točk (95 % verjetnost nespremenjene obrestne mere na prihajajočem sestanku), ECB 25 bazičnih točk (91 % verjetnost nespremenjene obrestne mere), BoE 50 bazičnih točk (88 % verjetnost znižanja obrestne mere) in BoC 17 bazičnih točk (89 % verjetnost nespremenjene obrestne mere), medtem ko RBA pričakuje 65 bazičnih točk.

Evropska podjetja, ki poslujejo na Kitajskem, so pred bližajočim se vrhom med EU in Kitajsko pozvala k odpravi "trgovinskih neravnovesij" in "regulativnih ovir", da bi tujim podjetjem omogočili večji dostop do kitajskega trga. Hkrati je Kitajska vložila uradno pritožbo pri Evropski uniji zaradi vključitve kitajskih bank v sankcije proti Rusiji. Ta poteza je bila narejena tik pred vrhom Kitajska-EU v Pekingu, ki poteka v okviru praznovanja 50 let diplomatskih odnosov med stranema.

Zaradi nepredvidljivega Donalda Trumpa in njegove grožnje z izolacionizmom, se je Evropa pričela pozicionirati kot »dežela priložnosti«. Okrepilo se je francosko-nemško sodelovanje, kar je potrdil tudi francoski predsednik Macron. Tudi italijanska premierka Meloni je pokazala naklonjenost Bruslju, medtem ko se je Trump srečeval z negativnim javnim mnenjem zaradi svojih hitrih, a nepriljubljenih potez.

Južnokorejski predsedniški urad je sklical sestanek o trgovinski strategiji, ki bo potekal v petek. To sledi nenadni odpovedi visokošolskih trgovinskih posvetovanj s strani Združenih držav Amerike, kar je Južno Korejo presenetilo pred bližnjim rokom za uvedbo tarif avgusta. Sestanek bo vodil predstojnik predsedniške pisarne Kang Hoon-sik.

Christian Kullmann, izvršni direktor nemškega kemičnega podjetja Evonik, je izrazil zaskrbljenost glede negotovosti, ki jo povzroča grožnja z novimi carinami s strani ZDA. Opozoril je, da takšna politika pod vodstvom ameriškega predsednika Trumpa svetovno gospodarstvo potiska na rob krize, saj nepredvidljiva ameriška politika zaostruje globalno gospodarsko ohlapnost.