Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je pozvala nacionalne vlade k znatnemu povečanju davčnih stopenj za sladkane in alkoholne pijače, saj ugotavlja, da so ti izdelki v večini držav zaradi nizkih obdavčitev postali cenovno dostopnejši. Po navedbah organizacije nizke cene neposredno spodbujajo porabo, kar vodi do povečanja stopenj debelosti, sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter različnih oblik raka. Posebej izpostavljajo tveganja za otroke in mlade odrasle, ki so najbolj podvrženi negativnim učinkom dostopnosti teh pijač. WHO poudarja, da bi višji davki služili kot dvojni mehanizem za izboljšanje javnega zdravja. Poleg odvračanja od nakupa škodljivih izdelkov bi države pridobile dodatna proračunska sredstva, ki bi jih lahko vložile v preventivne programe in zdravstvene sisteme. Analize kažejo, da so trenutne trošarine v mnogih regijah neustrezne in ne sledijo stopnji inflacije ali rasti prihodkov prebivalstva, kar praktično pomeni, da so te pijače danes realno cenejše kot v preteklosti. Poziv je del širše strategije za boj proti nenalezljivim boleznim, ki predstavljajo največje breme za sodobne zdravstvene blagajne. Strokovnjaki WHO opozarjajo, da brez odločnih davčnih ukrepov države ne bodo mogle doseči ciljev glede zmanjšanja prezgodnje umrljivosti. Organizacija ob tem državam ponuja strokovno pomoč pri pripravi zakonodajnih okvirov, ki bi omogočili učinkovitejšo obdavčitev škodljivih živil in pijač.

Evropska komisija načrtuje zvišanje trošarin na tobak, kar bi lahko drastično podražilo cigarete v Nemčiji. V državi, kjer je približno 16 milijonov kadilcev, bi to pomenilo precejšnje finančno breme. Tobakarski lobi izraža zaskrbljenost in opozarja na morebitni »cenovni šok« ter druge negativne posledice. Podrobnosti o načrtovanih podražitvah niso navedene, vendar je jasno, da se industrija in potrošniki pripravljajo na pomembne spremembe cen.

Avstrijska vlada se je na klavzuri dogovorila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovna živila z desetih na pet odstotkov. Ukrep, ki naj bi začel veljati sredi letošnjega leta, je namenjen blaženju posledic inflacije in razbremenitvi gospodinjstev. Odločitev sledi dolgotrajnim zahtevam socialdemokratske stranke (SPÖ), ki je tovrstne korake predlagala že lansko jesen. Natančen seznam živil, ki bodo po novem obdavčena po nižji stopnji, bo določen v prihodnjih mesecih. Strošek znižanja davčnih prihodkov namerava vlada pokriti z uvedbo novih dajatev. Med njimi sta najvidnejši dajatev na plastiko, ki je ni mogoče reciklirati, ter posebna taksa na pakete iz držav, ki niso članice Evropske unije. Politični dogovor predstavlja pomemben premik v strategiji avstrijske koalicije pri spopadanju z visokimi življenjskimi stroški. Čeprav so podrobnosti o izvajanju še v pripravi, se pričakuje, da bo znižanje davka neposredno vplivalo na maloprodajne cene hrane v trgovinah po vsej državi.

Evropska komisija načrtuje zvišanje trošarin na tobačne izdelke, kar bo povzročilo znatno podražitev cigaret v državah članicah EU. Nemška tobačna industrija opozarja, da bi se cena paketa cigaret v Nemčiji lahko zvišala z okoli 8,50 evra na več kot 12 evrov. To potezo imenujejo »paket spodbud za črni trg« in svarijo pred izjemno visokimi cenami.

Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ponovno opozarja na, po njihovih besedah, ostro in pretirano regulacijo cen naftnih derivatov ter nevzdržno omejevanje marž naftnih trgovcev. Njihov poziv sledi odločitvi vlade o dvigu trošarin, kar vpliva na cene reguliranih naftnih derivatov.

V Italiji je s prvim januarjem stopila v veljavo nova davčna zakonodaja, ki je neposredno vplivala na maloprodajne cene pogonskih goriv. Zaradi prilagoditve trošarin, ki vključujejo povišanje obdavčitve dizelskega goriva in hkratno zmanjšanje obremenitev za bencin, je dizel postal dražji od neosvinčenega bencina. To se je na italijanskem trgu zgodilo prvič po treh letih, kar odraža spremenjeno trošarinsko politiko rimske vlade. Povprečna cena dizelskega goriva se je povzpela na 1,66 evra za liter, medtem ko bencin v povprečju stane 1,65 evra za liter. Ukrep je del širšega vladnega manevra, ki želi uravnotežiti davčne obremenitve različnih vrst goriv. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo ta sprememba najbolj prizadela logistični sektor in prevoznike, ki se pri svojem delu zanašajo predvsem na dizelski pogon. Razmerje med cenama goriv se je tako obrnilo v prid bencina, kar bi lahko dolgoročno vplivalo tudi na nakupne navade potrošnikov pri izbiri novih vozil.

Romunska vlada je odobrila sveženj fiskalnih ukrepov, ki bodo začeli veljati 1. avgusta 2025 in bodo dvignili cene številnih izdelkov in storitev. Povečanje davka na dodano vrednost (DDV) na dveh ravneh ter višje trošarine in dajatve so neposredno povezani s ciljem zmanjšanja proračunskega primanjkljaja, kar bo občutno vplivalo na življenjske stroške Romunov, od osnovnih dobrin do obdavčitve upokojencev.

Z torkom se bodo v Sloveniji močno znižale najvišje dovoljene drobnoprodajne cene reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina se bo ob nespremenjenih trošarinah pocenil za 5,2 centa na 1,381 evra, liter dizelskega goriva pa za 4,2 centa na 1,407 evra. Prav tako se bo znižala cena kurilnega olja, ki bo po novem stalo 1,008 evra za liter, kar predstavlja pocenitev za 4,1 centa. Gre za že tretje znižanje cen v mesecu decembru, kar odraža trenutne razmere na svetovnih naftnih trgih. Nove regulirane cene, ki jih je sporočilo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, bodo veljale v naslednjem 14-dnevnem obdobju, vse do vključno 12. januarja. Vlada v tokratnem ciklu ni posegala v trošarine, kar je omogočilo, da se je padec cen na svetovnem trgu v celoti prelil v končno ceno za potrošnike. To je pomembna razbremenitev za gospodinjstva pred koncem leta, saj so se cene energentov po obdobju rasti v septembru sedaj ustalile v trendu padanja.

Tajski oddelek za trošarine pripravlja spremembo davčne strukture za avtomobile, ki bo neposredno povezana z vključenostjo lokalnih sestavnih delov v proizvodnjo. Cilj te reforme je spodbujanje uporabe domačih komponent v avtomobilski industriji, predvsem pri električnih vozilih. Vozila, ki bodo vsebovala večji delež lokalno proizvedenih delov, bodo upravičena do nižjih davčnih stopenj. Ta poteza naj bi spodbudila proizvajalce k večji lokalizaciji proizvodnje in krepitvi domače avtomobilske industrije.

Z novim tednom so se spremenile cene reguliranih naftnih derivatov. Liter 95-oktanskega bencina se je podražil za 0,3 centa, liter dizla pa se je pocenil za enak znesek. Tudi kurilno olje se je pocenilo, in sicer za 0,1 centa.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob koncu leta preložil zvišanje carin na oblazinjeno pohištvo, kuhinjske omarice in toaletne mizice za eno leto. Medtem pa nemška družinska podjetja opozarjajo, da davki, stroški energije in birokracija uničujejo konkurenčnost.

S 16. decembrom 2023 se je zaradi spremenjenih trošarin znižala cena 95-oktanskega bencina za 1,8 centa na 1,433 evra za liter, dizelskega goriva pa za 3,6 centa na 1,449 evra za liter na vseh bencinskih servisih v državi. Te cene bodo veljale do vključno 29. decembra 2025.

Maloprodajne cene 95-oktanskega bencina, dizelskega goriva in kurilnega olja ostajajo nespremenjene po znižanju trošarin. Liter bencina bo do 1. decembra stal 1,455 evra, liter dizelskega goriva 1,499 evra, liter kurilnega olja pa 1,096 evra.

Predsednik stranke Srbija center (SRCE) Zdravko Ponoš je ocenil, da se je srbski predsednik Aleksandar Vučić odločil žrtvovati ministra kulture Nikolo Selakovića. Ponoš tudi ocenjuje, da je vprašanje, ali bo oblast prej "razpustila" tožilstvo za organizirani kriminal (TOK) ali pa bo tožilstvo začelo aretirati njih. Poudaril je, da naj se na to pripravi tudi Dačić.

Hrvaška vlada je na torkovi seji sprejela uredbo, s katero se bodo 1. januarja 2026 znatno povišale trošarine na tobačne preračunane in izdelke, kar bo povzročilo podražitev cigaret na maloprodajnem trgu. Finančni minister Marko Primorac je poudaril, da ima ta ukrep dvojni namen: poleg neposrednega fiskalnega učinka, saj vlada v proračunu pričakuje dodatnih 129,1 milijona evrov prihodkov, želijo s povišanjem cen doseči tudi pozitivne zdravstvene učinke z zmanjšanjem porabe tobaka. Uredba določa nove specifične trošarine za tisoč kosov cigaret, veljala pa bo tudi za tobak za zvijanje in e-tekočine. Po navedbah hrvaškega ministrstva za finance so tovrstne prilagoditve nujne za uskladitev z evropskimi direktivami in nacionalno strategijo za omejevanje rabe tobaka. Napovedana podražitev sledi podobnim trendom v regiji, kjer države s trošarinsko politiko poskušajo polniti proračune in hkrati zmanjševati obremenitve zdravstvenega sistema zaradi bolezni, povezanih s kajenjem.

Rusko ministrstvo za finance je s 1. januarjem 2025 uveljavilo nove predpise, ki znatno zvišujejo minimalne maloprodajne cene žganih pijač. Po novem najnižja cena za pol litra vodke znaša 409 rubljev, kar predstavlja povišanje za 60 rubljev glede na prejšnjo vrednost 349 rubljev. Ukrep ne vpliva le na končne potrošnike, temveč zvišuje tudi veleprodajne cene, ki so se povzpele z 299 na 351 rubljev za enako količino. Poleg vodke se je podražilo tudi drugo žganje, vključno z brandyjem, katerega minimalna cena se je zvišala s 472 na 605 rubljev. Odredba, ki jo je ministrstvo objavilo decembra, je del širše strategije regulacije trga alkohola in zagotavljanja proračunskih prihodkov. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo te spremembe neposredno vplivale na kupno moč prebivalstva in strukturo porabe alkoholnih pijač v državi.

Alkohol je v Nemčiji ugoden, saj so cene nižje le še v Italiji. To ugotavlja najnovejša primerjava cen v Evropski uniji, ki kaže na posledice dostopnosti alkoholnih pijač.

Razlika v cenah pogonskih goriv med Belgijo in Nizozemsko se je po nedavnem dvigu trošarin na Nizozemskem znatno povečala. Za liter bencina v Belgiji je trenutno treba odšteti približno 40 centov manj kot na Nizozemskem, kar je povzročilo množičen obisk bencinskih servisov tik čez mejo. Številni nizozemski vozniki se odločajo za točenje goriva v sosednji državi, saj so prihranki pri enem rezervoarju postali preveliki, da bi jih prezrli. Ta trend povzroča resne skrbi med nizozemskimi lastniki bencinskih servisov, zlasti tistimi, ki delujejo v obmejnem pasu. Ti beležijo drastičen upad prometa, medtem ko belgijski ponudniki poročajo o izjemnem povečanju povpraševanja. Razkorak v cenah je posledica različnih davčnih politik obeh držav, pri čemer je nizozemska vlada z zvišanjem trošarin dodatno obremenila potrošnike, kar je voznike spodbudilo k iskanju cenejših alternativ v tujini.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO BiH) je sporočila, da je z novim letom začela veljati odločitev o povišanju trošarin na cigarete in tobak. Upravni odbor institucije je določil novo višino minimalne in specifične trošarine, ki neposredno vpliva na končne maloprodajne cene tobačnih izdelkov na trgu BiH. Po novih pravilih se je minimalna trošarina za zavojček cigaret povišala za 0,19 konvertibilne marke (KM). Spremembe trošarinske politike so del širših prizadevanj države za uskladitev zakonodaje in zagotavljanje proračunskih prihodkov. Uprava je hkrati določila tudi višine trošarin za leto 2026, s čimer želi zagotoviti predvidljivost davčnega okolja za gospodarske subjekte in potrošnike. Ta korak sledi trendom v regiji Zahodnega Balkana, kjer države postopno zvišujejo obdavčitev tobaka zaradi usklajevanja z evropskimi direktivami in omejevanja porabe tobačnih izdelkov med prebivalstvom.

Uprava za posredno obdavčenje Bosne in Hercegovine (UIO) je z začetkom leta 2026 uvedla nove, višje cene cigaret in tobaka za kajenje. Upravni odbor institucije je sprejel odločitev o določitvi minimalne in specifične trošarine za letošnje leto, kar je neposredno vplivalo na maloprodajne cene na trgu. Minimalna trošarina na tisoč kosov cigaret po novem znaša 188,50 KM, kar predstavlja povišanje v primerjavi s prejšnjim letom, ko je ta znašala 179 KM. To povišanje pomeni, da minimalna trošarina na zavojček z 20 cigaretami zdaj znaša 3,77 KM, medtem ko je prej znašala 3,58 KM. Gre za nadaljevanje politike usklajevanja trošarin, ki jo Bosna in Hercegovina izvaja z namenom približevanja evropskim standardom in povečanja proračunskih prihodkov. Potrošniki se bodo na prodajnih mestih srečali z novimi ceniki, ki odražajo te davčne spremembe. Analitiki pričakujejo, da bodo višje cene vplivale na zmanjšanje porabe tobačnih izdelkov, hkrati pa opozarjajo na nevarnost povečanja obsega črnega trga v regiji.