Rusko zunanje ministrstvo je objavilo seznam zahodnih politikov, ki jih obtožuje 'rusofobije' in 'sovražnega govora' do Rusije. Na seznamu so se znašli nemški kancler Friedrich Merz, predsednik unijne diplomacije, poljski predsednik Andrzej Duda, premier Donald Tusk in zunanji minister Radosław Sikorski.

Donald Tramp je ponovil, da bo kaznoval Rusijo, če ne bo končala vojne v Ukrajini. Potem ko je julija dal ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu 50-dnevni ultimat za končanje spopada, je Tramp v ponedeljek sporočil, da bo določil nov datum. Vendar pa blic.rs poroča, da je Tramp skrajšal prvotni rok, medtem ko ruske sile nadaljujejo z napadi.

Posebni predstavnik ruskega predsednika Kiril Dmitrijev se je 7. januarja v Parizu sestal s svetovalcema ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom in Jaredom Kushnerjem. Srečanje, ki je potekalo v prostorih ameriškega veleposlaništva, je bilo namenjeno razpravi o mirovnem načrtu za Ukrajino, pri čemer sta bili v ospredju dve sporni točki predlaganega sporazuma. Pogovori so se odvijali v času zasedanja tako imenovane koalicije voljnih, ki jo sestavljajo zaveznice Ukrajine. Ruski emisar Dmitrijev velja za zaupnika Vladimirja Putina, njegov obisk na ameriškem diplomatskem predstavništvu pa nakazuje na vzpostavitev neposrednih komunikacijskih kanalov med Moskvo in novo ameriško administracijo. Bela hiša in predstavniki ruskega odposlanca uradnih izjav o vsebini pogovorov niso podali, vendar viri poročajo, da so pogajanja potekala v luči iskanja varnostnih jamstev, ki bi bila sprejemljiva za obe strani. Hkrati se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pripravlja na morebiten obisk v Washingtonu, kjer bi razpravljal o dvostranskem varnostnem sporazumu z ZDA. Intenzivna diplomatska dejavnost v Parizu sledi nedavnim napetostim, ko je ameriški predsednik Donald Trump drastično skrajšal rok za dosego prekinitve ognja v Ukrajini. Takratni ultimat je sprožil ostre odzive v Kremlju, trenutna tajna pogajanja pa kažejo na poskus deeskalacije in iskanja kompromisa pred morebitnim formalnim mirovnim vrhom. Čeprav podrobnosti o spornih točkah niso javno objavljene, je jasno, da so vprašanja ozemeljske celovitosti in prihodnjih varnostnih ureditev ključna za uspeh teh pogovorov.

Sirijska vojska je sprožila obsežne in ciljane napade na položaje kurdske skupine Sirske demokratične sile (SDG), ki je po turških virih označena kot teroristična organizacija, v alepskih okrožjih Ašrafija, Šejk Maksud in Beni Zeid. Operacija se je začela ob 13.30 po lokalnem času in sledi zavrnitvi skupine SDG, da bi se integrirala v sirijsko vojsko v skladu z dogovorom z dne 10. marca. Ta dogovor je bil predviden kot del prizadevanj za stabilizacijo regije in preprečevanje nadaljnjih civilnih žrtev. Skupina SDG naj bi, kljub dogovorom, napadala civilno prebivalstvo v Alepu, kar je po navedbah sirskih oblasti sprožilo vojaški odziv. Sirska vojska je okrožja Ašrafija in Šejk Maksud obkolila in pred začetkom spopadov pozvala pripadnike SDG, naj se predajo in opustijo svoje položaje, da bi se izognili nepotrebnemu prelivanju krvi. V spopadih je bilo po začetnih poročilih veliko žrtev in ranjenih na obeh straneh, pri čemer se je nasilje v Alepu močno zaostrilo. Sirija je s to operacijo poskušala ponovno vzpostaviti nadzor nad omenjenimi območji in zaščititi civiliste pred domnevnimi napadi s strani SDG. Ta eskalacija konflikta v Alepu predstavlja pomemben razvoj dogodkov v že tako zapleteni sirski državljanski vojni, kjer se prepletajo interesi različnih akterjev, vključno s sirsko vlado, kurdskimi silami in regionalnimi silami. Dogajanje kaže na nadaljevanje nestabilnosti in neuspešnost prizadevanj za dolgoročno rešitev konflikta v regiji. Izbruh novih spopadov potencialno destabilizira že tako krhko ravnotežje moči in povečuje trpljenje civilnega prebivalstva, ki je že desetletje ujeto med različnimi frakcijami. To dejanje sirske vojske je bilo neposreden odgovor na neupoštevanje prejšnjih sporazumov in napade na civiliste, kar odraža naraščajoče napetosti in pomanjkanje zaupanja med različnimi skupinami v Siriji. Nadaljnji razvoj dogodkov v Alepu bo ključen za oceno dolgoročnih posledic te operacije in morebitnega vpliva na širšo regionalno stabilnost. Mednarodna skupnost pozorno spremlja razmere, saj ima vsaka večja vojaška operacija v Siriji potencial za prelivanje čez meje in vpliv na regionalno varnost.

Liga portugalskih gasilcev je vladi postavila rok do srede, da poravna dolgove za predbolnišnične nujne storitve, sicer bodo za en dan prekinili uporabo reševalnih vozil INEM-a. Poudarili so, da bodo delo opravljali z lastnimi reševalnimi vozili, kar bo povzročilo višje stroške za državo.

Donald Trump je zatrdil, da ima ZDA 'izjemno karto' proti Kitajski, in zagrozil z uvedbo carin do 200 %, če Kitajska ne bo izpolnjevala obveznosti. Kljub trgovinskim napetostim je napovedal, da bo ZDA dovolila vstop 600.000 kitajskim študentom, kar kaže na izboljšanje odnosov s Kitajsko.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Izrael se je začel pripravljati na takojšnjo izvedbo prve faze Trumpovega mirovnega načrta za Gazo. Palestinski Islamski džihad, zaveznik Hamasa, je podprl odgovor Hamasa na ameriški načrt za končanje vojne v Gazi. Tudi druge palestinske oborožene frakcije so izrazile podporo Hamasovemu odzivu, pri tem pa pozivajo k nujnemu nacionalnemu srečanju za določitev nadaljnjih korakov. Donald Trump je po Hamasovem odgovoru izdal video sporočilo, v katerem je dejal, da je to izjemen dan in da je treba vse skupaj zdaj uresničiti.

Ukrajinska vojska je zanikala ruske trditve o obkolitvi svojih vojakov pri Pokrovsku, ki je epicentru bojev na vzhodni fronti. Volodimir Zelenski je obiskal vojake 1. korpusa Nacionalne garde Ukrajine "Azov" na fronti pri Pokrovsku. Medtem je bilo razkrito, da je sedemnajst držav članic EU od marca 2022 Rusiji plačalo več za energijo, kot so namenile pomoči Ukrajini.

Viktor Orban se je v Moskvi sestal z Vladimirjem Putinom, da bi okrepil madžarske energetske zaloge. Putin je izrazil pripravljenost srečati se z Donaldom Trumpom v Budimpešti. Poudarjeno je bilo, da vojno v Ukrajini podpirajo številni mednarodni partnerji Rusije.

Koalicija SPD in BSW v Brandenburgu je razpadla zaradi notranjih sporov znotraj BSW. Premier Woidke je prekinil sodelovanje, saj ni več videl osnove za nadaljnje delo z BSW. Po razpadu koalicije se Woidke zdaj usmerja k CDU kot potencialnemu novemu partnerju za oblikovanje vlade.

Donald Trump je izrazil dvome glede poročil o ukrajinskem napadu z brezpilotnimi letali na rezidenco Vladimirja Putina. Po preverjanju informacij ameriške obveščevalne službe je Trump postal skeptičen glede trditev Kremlja, da je Kijev napadel rezidenco ruskega predsednika.

Donald Trump je postavil Hamasu rok do nedelje do 18. ure po srednjeevropskem času, da sprejme 20-točkovni mirovni načrt za Gazo, ki v zameno za izpustitev talcev in prijetih Palestincev zahteva takojšnjo prekinitev ognja in umik Izraela. Trump je na družbenem omrežju Truth Social zagrozil, da bo Hamas v nasprotnem primeru utrpel hude posledice. Hamas pa že dve leti zahteva zagotovilo o koncu vojne, ki ga Netanyahu ne more manipulirati, in meni, da Trumpov načrt tega ne upošteva.

Donald Trump je sporočil, da se bo Hamas vrnil vse talce in začel pogajanja o podrobnostih mirovnega načrta. Dejal je tudi, da je ZDA zelo blizu doseganju miru na Bližnjem vzhodu. Velika Britanija in Katar sta pozdravila dogovor s Hamasom glede Trumpovega mirovnega načrta. Britanski premier Keir Starmer je izjavil, da dogovor predstavlja pomemben napredek.

Opozicijska ukrajinska stranka Evropska solidarnost je v vrhovni radi registrirala zahtevo za odstavitev vodje urada predsednika Volodimirja Zelenskega, Andreja Jermaka, in sekretarja Sveta za nacionalno varnost in obrambo, Rustema Umerova. Vrhovna rada je v četrtek, 20. novembra, registrirala odstavitev nekdanjega ministra za obrambo, sekretarja Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine, Rustema Umerova, in vodje urada predsednika, Andreja Jermaka.

Ameriški predsednik Donald Trump in izraelski premier Benjamin Netanjahu sta se na srečanju na Floridi dogovorila o ultimatu za gibanje Hamas, ki vključuje dvomesečni rok za popolno razorožitev palestinske skupine. Po navedbah diplomatskih virov in poročanju medijev sta voditelja dosegla soglasje, da bo Izrael v primeru Hamasove zavrnitve pogojev ali kršitve sporazuma o razorožitvi prejel polno podporo ZDA za vnovičen začetek silovitih vojaških operacij v Gazi. Trump naj bi Netanjahuju zagotovil, da bo januarja 2026 uradno razglasil prehod v naslednjo fazo premirja, ki bo pogojevala mir z odstranitvijo orožja s strani Hamasa. Strokovne ekipe obeh držav trenutno pripravljajo natančne kriterije za proces razorožitve, saj Izrael opozarja na nevarnost, da bi skupina poskušala obdržati lahke oborožitvene sisteme. Netanjahu je poudaril, da Hamas v Gazi še vedno razpolaga s približno 60.000 avtomatskimi puškami, kar bi po mnenju obeh voditeljev predstavljalo nesprejemljivo varnostno grožnjo. Pogovori so potekali v senci protestov v Tel Avivu, kjer državljani zahtevajo preiskavo odgovornosti za napad 7. oktobra 2023, medtem ko je Izrael v Gazi že izvedel povračilne ukrepe proti voditeljem Hamasa zaradi domnevnih kršitev trenutnega premirja.

Republikanski senator Markwayne Mullin je za CNN izjavil, da administracija Donalda Trumpa ne namerava poslati vojske v Venezuelo. Poudaril je, da je glavna naloga ZDA zaščita venezuelske obale.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi v telefonskem pogovoru predsedniku Venezuele, Nicolásu Maduru, postavil ultimat za odhod z oblasti. Maduro naj bi imel več zahtev, med drugim amnestijo pred pregonom. Ultimatum je potekel, Maduro pa zavrača »suženjski mir«.

Hamas je sporočil, da potrebuje več časa za preučitev mirovnega načrta za Gazo, ki ga je predstavil ameriški predsednik Donald Trump. Palestinsko islamistično gibanje se o načrtu še posvetuje.

Južni kril Ljudske demokratične stranke (PDP) je Ajiboli Basiruju, nacionalnemu sekretarju vladajočega Vsenarodnega progresivnega kongresa (APC), postavil 48-urni ultimat za javno opravičilo. Spor je izbruhnil zaradi Basirujevih domnevno nespoštljivih izjav o ministru za zvezno prestolnico Nyesomu Wiketu, ki je nekdanji guverner strateško pomembne zvezne države Rivers. Frakcija PDP, ki ostaja zvesta Wiketu, je Basirujeve besede označila za neutemeljene in žaljive. Vodstvo PDP je poudarilo, da se vladajoča APC nima pravice pritoževati nad Wiketovim ravnanjem, saj mora sama prevzeti odgovornost za politične posledice svojih dejanj v državi Rivers. Do stopnjevanja napetosti prihaja v času globokih političnih premikov v regiji, kjer so se v zadnjem letu zvrstili prestopi ključnih akterjev med obema vodilnima strankama. PDP vztraja, da mora APC namesto kritik na račun opozicijskih predstavnikov urediti lastne vrste in se soočiti z nezadovoljstvom volivcev.