Ameriški predsednik Donald Trump je s predsedniškim memorandumom odredil umik Združenih držav Amerike iz številnih mednarodnih organizacij, vključno s ključnimi organi Združenih narodov, ki so osredotočeni na razvoj in diplomacijo v Afriki. Ta poteza pomeni korenit zasuk v ameriški zunanji politiki in odraža Trumpovo prepričanje, da njegove izvršilne oblasti ne omejujejo mednarodne norme ali zakoni. V obsežnem intervjuju za The New York Times je predsednik poudaril, da pri sprejemanju odločitev o vojaških posredovanjih in zunanji politiki ne potrebuje mednarodnega prava, saj so njegove edine omejitve lastna morala in razum. Trumpove izjave prihajajo v času povečanih mednarodnih napetosti, ki so jih sprožile nedavne ameriške operacije v tujini, vključno z zajetjem venezuelskega voditelja Nicolása Madura. Predsednik je v intervjuju vztrajal, da je on sam končni razsojevalec o tem, kaj je prav in kaj narobe, s čimer je neposredno izzval uveljavljen svetovni pravni red. Ta doktrina "unilateralizma" povzroča precejšnjo zaskrbljenost med evropskimi zavezniki, ki se bojijo nepredvidljivih potez Washingtona, zlasti v luči Trumpovih preteklih teženj po prevzemu nadzora nad ozemlji, kot je Grenlandija. Zaradi novih navodil bodo zvezne agencije začele postopke za prekinitev sodelovanja v organih, ki so ključni za globalno zagovorništvo in stabilnost. Kritiki opozarjajo, da bi takšna izolacionistična politika lahko povzročila vakuum moči v regijah, kot je Afrika, kjer so ZDA tradicionalno igrale pomembno vlogo pri razvoju in varnosti. Trump pa ostaja neomajen in poudarja, da njegova vloga vrhovnega poveljnika zahteva predvsem zvestobo lastnim načelom, ne pa podrejanje mednarodnim sodiščem ali sporazumom.

Donald Trump je zavrnil pomilostitev Seanu "Diddyju" Combsu, ki je zaprosil za pomilostitev preko pisma. Zavrnil je tudi pomilostitev Samu Bankman-Friedu (SBF), ustanovitelju FTX.

Predsednik Trump je v intervjuju za New York Times izjavil, da bi ZDA lahko več let nadzorovale Venezuelo, zlasti njeno nafto, z namenom "donosne obnove". Paul Krugman je Trumpove poteze označil za poskus "bogatenja njegove klike". Ameriški senat bo glasoval o resoluciji, ki bi Trumpu omejila nadaljnje vojaške akcije v Venezueli in zahtevala odobritev kongresa.

Organizacija Human Rights Watch (HRW) je opozorila, da so oblasti v Združenem kraljestvu močno omejile pravico do protestov, kar je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi glede človekovih pravic. Kritizirali so tudi širitev represivnih ukrepov proti mirnim demonstrantom in primerjajo stanje v Združenem kraljestvu z državami, kot je Madžarska pod vodstvom Viktorja Orbána, kar kaže na erozijo državljanskih pravic.

Donald Trump je bil kritiziran zaradi napada na Venezuelo in groženj njenim voditeljem. Senat je sprejel resolucijo, ki omejuje Trumpovo sposobnost nadaljnjih napadov na Venezuelo. Obenem so ZDA kritizirane zaradi nadzora nad prodajo in prihodki od venezuelske nafte, kar naj bi ogrožalo mednarodni red.