Perujski kongres je v petek, 9. januarja, uradno razglasil zakon 32551, ki univerzitetnim profesorjem omogoča nadaljevanje pedagoškega dela kljub pomanjkanju magisterija ali doktorata. Nova zakonodaja spreminja določila prejšnjega zakona o univerzah in določa, da podiplomski nazivi niso več obvezni za tiste predavatelje, ki so v akademski sistem vstopili po starejših pravilih oziroma so bili imenovani brez teh kvalifikacij. S tem se ukinja stroga zahteva po visoki akademski izobrazbi za določen del profesorskega kadra v državi. Zakon uvaja tudi nove roke in izjeme, ki profesorjem brez ustreznih stopenj izobrazbe podaljšujejo obdobje za opravljanje pedagoških nalog na visokošolskih zavodih. Odločitev parlamenta je naletela na raznolike odzive v javnosti, saj neposredno vpliva na standarde v perujskem visokošolskem sistemu. Kritiki opozarjajo na morebitno znižanje kakovosti izobraževanja, medtem ko zagovorniki poudarjajo zaščito delovnih mest izkušenih kadrov. Spremembe se nanašajo predvsem na profesorje, ki so bili imenovani pod pogoji prejšnjega zakona o univerzah. Zakon 32551 tako formalizira njihovo pravico do poučevanja in preprečuje morebitno odpuščanje zaradi neizpolnjevanja novejših izobraževalnih pogojev. Ukrep bo imel dolgoročne posledice za strukturo akademskega kadra v državi, saj omogoča večjo prožnost pri določanju minimalnih standardov za predavatelje.

Izpitni roki na Ekonomski fakulteti v Subotici so se začeli v Tehnični šoli „Ivan Sarić“ zaradi fizične blokade fakultetne zgradbe s strani študentov. Izpiti ne potekajo v prostorih fakultete, temveč na nadomestnih lokacijah, po predvidenem načrtu, in bodo trajali dva tedna. Tudi dekan Ekonomskega fakulteta v Novem Sadu, Aleksandar Čučković, je potrdil, da je izvajanje izpitov zunaj fakultetne zgradbe edina možnost zaradi študentskih blokad, čeprav to ni običajno niti zaželeno.

Univerza Columbia je dosegla poravnavo z ameriško vlado v vrednosti več kot 200 milijonov dolarjev. Dogovor je sledil obtožbam, da univerza ni ustrezno zaščitila svojih judovskih študentov pred antisemitizmom. S plačilom se rešujejo zvezne preiskave in univerzi omogoča povrnitev dela ukinjenega zveznega financiranja. V sklopu dogovora bodo uvedene tudi določene reforme.

Stroški za univerzitetni študij v Franciji so se letos povečali za več kot 2 % in znašajo približno 3227 evrov. Študentski sindikat Fage opozarja na vse večjo negotovost med študenti zaradi naraščajočih stroškov. Raziskava kaže tudi na težji dostop do univerzitetnih restavracij in povečanje prehranske negotovosti med študenti. Fage poudarja, da je študij za nebursne študente dražji, in izpostavlja neenakosti med različnimi regijami.