Zvezno pritožbeno sodišče v Združenih državah Amerike je odločilo, da je kalifornijska prepoved odkritega nošenja strelnega orožja na večini javnih mest protiustavna. Sodišče je v svoji razsodbi poudarilo, da zakonodaja zvezne države Kalifornije krši pravice, ki jih državljanom zagotavlja drugi amandma ameriške ustave, ki ščiti pravico do nošenja orožja. Odločitev predstavlja pomemben pravni premik v dolgotrajnih prizadevanjih zvezne države Kalifornije za omejitev prisotnosti strelnega orožja v javnosti. Lokalni organi so doslej uveljavljali stroge omejitve, ki so praktično onemogočale odkrito nošenje pištol in pušk, vendar je sodišče presodilo, da so takšni ukrepi preširoki in v neskladju z ustavnimi določili. Razsodba bo verjetno sprožila nove pravne bitke in vplivala na podobno zakonodajo v drugih ameriških zveznih državah.

Zvezno sodišče v Massachusettsu je izdalo preliminarno odredbo proti delu Trumpovega ukrepa, ki je Planned Parenthood in druge skupine eno leto prepovedoval prejemanje sredstev Medicaid. Sodišče je odločilo, da določilo neustavno krši pravice do združevanja in izražanja, saj je bilo usmerjeno na Planned Parenthood, ker so njihove podružnice izvajale splave. Sodišče je poudarilo, da vlada sicer lahko zavrne financiranje splavov, vendar ne sme prepovedati financiranja podružnic, ki izvajajo splave, saj to krši njihove ustavne pravice.

Organizatorji protestov 'No Kings' so pričakovali milijone udeležencev na več kot 2.000 dogodkih po Združenih državah Amerike. NBC je poročal, da bodo na shodih nastopili govorci, ki bi lahko bili sporni za širšo javnost. Donald Trump pa je sprožil vojno proti demokratičnim mestom.

V nasilnih protestih v Lehu, v Ladaku, so umrle štiri osebe, več deset je bilo ranjenih. Zaradi nasilja je bila uvedena policijska ura in omejitve gibanja. Aktivista Sonama Wangchuka so aretirali dva dni po izbruhu nasilja.

Šesnajst organizacij civilne družbe, med njimi HRA, CGO in CŽP, je javno pozvalo k takojšnjemu umiku predloga zakona o Agenciji za nacionalno varnost (ANB) iz skupščinske procedure. Organizacije trdijo, da predlagane rešitve resno ogrožajo ustavne in mednarodno zagotovljene pravice državljanov.

Zvezna vlada ZDA je vložila zahtevo pri vrhovnem sodišču, da bi začasno ustavili sodno odredbo, ki jim preprečuje zamrznitev milijard dolarjev tuje pomoči. Hkrati pa je okrožje Fulton v Georgii kaznovano s 10.000 dolarji dnevno, ker ni imenovalo dveh republikanskih kandidatov v volilno komisijo, kot je odredil sodnik.

Trumpova administracija je uvedla strožje omejitve glede trajanja bivanja tujih študentov in novinarjev v ZDA. V Washingtonu je prišlo do napetosti med policijo in sosedi zaradi povečane prisotnosti organov pregona. Okrožni svet Essexa ponuja podporo zaposlenim, ki so vznemirjeni zaradi izobešanja zastav sv. Jurija in Union Jacka. Virginija in New Jersey sta med državami, ki so najbolj prizadete zaradi upočasnitve zaposlovanja. Zvezne oblasti so aretirale gasilce, ki so se borili z ognjem Bear Gulch, ICE pa je uporabljal podatke ministrstva za licenciranje Washingtona.

Predlog, ki bi dimnikarjem omogočil vstop v vsako hišo zaradi nadzora kurilnih naprav, je v Sloveniji sprožil val ogorčenja med lastniki peči. Mnogi se sprašujejo o ustavnosti takšnega posega v zasebnost. Strokovnjaki opozarjajo na nujnost rednega nadzora kurilnih naprav za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti, medtem ko javnost izraža zaskrbljenost glede varovanja zasebnosti.

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem letovišču Mar-a-Lago na Floridi sprejel ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, s katerim sta razpravljala o novem 20-točkovnem okviru za končanje vojne v Ukrajini. Ob srečanju so se v javnosti ponovno pojavila ugibanja o Trumpovem zdravstvenem stanju, saj so fotografije razkrile nenavadne modrice na njegovi desni roki, ki so bile domnevno prekrite z debelo plastjo ličil. Bela hiša je namigovanja zavrnila in pojasnila, da so oznake posledica pogostega rokovanja in jemanja aspirina, kar povzroča draženje mehkih tkiv pri 79-letnem predsedniku. Hkrati se Trumpova administracija spopada z novimi očitki o nezakonitem ravnanju in korupciji. Analitiki opozarjajo na domnevno kršitev zakona o preglednosti primerov Jeffreyja Epsteina, saj naj bi administracija neupravičeno zakrivala podatke, ki ščitijo predsednikove zaveznike. Poleg tega poročila razkrivajo, da je ekipa za prenos oblasti prezrla opozorila ministrstva za pravosodje o korupcijski preiskavi proti Tomuomanu, bodočemu vodji operacij na meji. Dodatne težave povzročajo odpovedi nastopov v Kennedyjevem centru, ki ga Trump poskuša preimenovati po sebi, ter pravne analize, ki opozarjajo, da bi predsednikovo vztrajanje pri ponovnem pregonu oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, lahko kršilo ustavno zaščito pred dvojnim sojenjem.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v nedavno objavljenem pričanju pred kongresom dejal, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez vloge Donalda Trumpa. Smith je republikanskega predsednika označil za najbolj odgovorno in krivo osebo v kriminalni zaroti, katere namen je bil razveljaviti rezultate predsedniških volitev leta 2020. Po njegovih besedah so bili vsi sostorilci motivirani izključno s koristjo za Trumpa, kar je utemeljilo potrebo po zveznih obtožnicah. Odbor za pravosodje predstavniškega doma, ki ga vodijo republikanci, je objavil prepis in videoposnetek zaslišanja, ki je potekalo za zaprtimi vrati. Dokumentacija razkriva, da je Smith odločno zavrnil očitke o politični motiviranosti svojih preiskav. Medtem ko so Trumpovi zavezniki Smitha označili za tirana in mu očitali kršenje ustavne pravice do svobode govora, je Smith vztrajal, da goljufija in spodbujanje k prevratu nista zaščitena s prvim amandmajem. Napetosti v ameriški politiki se stopnjujejo tudi zaradi pozivov nekaterih Trumpovih uradnikov k zaporni kazni za preiskovalce, ki so sodelovali v postopkih proti predsedniku.

Nekdanji posebni tožilec Združenih držav Amerike Jack Smith je v pričevanju pred kongresom odločno zatrdil, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez neposredne vloge Donalda Trumpa. Smith je republikanskega predsednika opisal kot »najbolj krivo in odgovorno osebo« v kriminalni zaroti za razveljavitev izidov predsedniških volitev leta 2020. Odbor za pravosodje predstavniškega doma, ki ga vodijo republikanci, je v sredo objavil prepis in videoposnetek zaslišanja za zaprtimi vrati, v katerem je Smith branil svoje preiskave pred očitki o politični motiviranosti. Smith je v svojem zagovoru poudaril, da so bili vsi dokazi usmerjeni proti Trumpu, saj so bila kazniva dejanja storjena v njegovo korist. Medtem ko so Trumpovi zavezniki Smitha označili za »tirana« in mu očitali kršenje ustavne pravice do svobode govora, je posebni tožilec vztrajal pri sodni praksi, po kateri prevara ni zaščitena s prvim amandmajem. Hkrati so se v javnosti pojavili ostri odzivi Trumpovih podpornikov, med njimi Kari Lake, ki je pozvala k doživljenjskemu zaporu za preiskovalce, ki so sodelovali v postopkih proti nekdanjemu predsedniku. Časnik New York Times je v svojem komentarju poudaril, da so dogodki 6. januarja 2021 postavili temelje za Trumpov drugi mandat, ki ga opisujejo kot še bolj brezzakonitega.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem v predstavniškem domu ZDA podal odločno izjavo, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez vloge Donalda Trumpa. Smith je aktualnega predsednika označil za najbolj odgovorno in krivo osebo v kriminalni zaroti, katere cilj je bil razveljaviti izide predsedniških volitev leta 2020. Po njegovih besedah so bili vsi sozarotniki le orodje za uresničevanje Trumpovih osebnih političnih interesov in ohranitev oblasti kljub volilnemu porazu. Objava prepisov in videoposnetkov Smithovega zaslišanja je v republikanskem taboru sprožila val ogorčenja, pri čemer so nekateri privrženci gibanja MAGA tožilca označili za tirana, ki naj bi kršil Trumpovo pravico do svobode govora. Smith je te očitke zavrnil in poudaril, da prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufij in spodbujanja k nasilju. Hkrati so se v javnosti pojavila opozorila pravnih strokovnjakov, da Trumpova politika maščevanja, ki vključuje pritiske na zvezne države za ponovni pregon oseb, ki jih je Joe Biden pomilostil, predstavlja nevarno spodkopavanje ustavnih načel, vključno s prepovedjo ponovnega sojenja za isto dejanje.

John W. Whitehead iz Rutherford Institute opozarja, da v Združenih državah Amerike ustavne pravice obstajajo le še na papirju, saj jih vse veje oblasti ignorirajo ali omejujejo. Poudarja, da so državljani pravi gospodarji oblasti in da morajo odstaviti tiste, ki izkrivljajo ustavo, kot je nekoč dejal Abraham Lincoln.

Predsednik predstavniškega doma ameriškega kongresa Mike Johnson se je znašel pod močnim pritiskom nekaterih članov lastne stranke, ki mu očitajo pretirano podrejenost Beli hiši pod vodstvom Donalda Trumpa. Kongresnica Marjorie Taylor Greene, ki je napovedala svoj odstop s 5. januarjem, je Johnsona označila za lutko izvršilne oblasti in poudarila, da zakonodajno telo pod njegovim vodstvom izgublja svojo neodvisnost. Greene trdi, da so številni republikanski poslanci ogorčeni nad trenutnim stanjem, vendar jih je označila za strahopetce, ker se predsedniku ne uprejo. Hkrati so se pojavile resne pravne in etične obtožbe zoper pomočnico pravosodnega ministra Harmeet Dhillon. Dhillonova naj bi s svojimi objavami na družbenih omrežjih, v katerih je napovedala kazenski pregon demokratov iz nekdanjega odbora za preiskavo 6. januarja, morebiti kršila prvo dopolnilo ameriške ustave. Pravni strokovnjaki opozarjajo, da njeni napadi na kritike in napovedi povračilnih ukrepov niso v skladu z uradno funkcijo na ministrstvu za pravosodje, temveč služijo osebnemu nabiranju političnih točk.

Donald Trump je med dogodkom s tujim voditeljem napadel Federal Reserve zaradi prenove kampusa in hkrati hvalil svojo načrtovano plesno dvorano v Beli hiši. Washington Post je poročal, da se je socialna varnost znašla v 'nemiru' po enem letu Trumpovega mandata v Beli hiši.

Zvezni sodnik v Chicagu je odredil, da morajo zvezni agenti omejiti uporabo sile proti mirnim protestnikom in medijem. Odločitev je sledila tožbi, ki je obtoževala zvezne agente pretirane uporabe sile pri ukrepanju proti priseljevanju. Sodnik je poudaril, da trenutne prakse kršijo ustavne pravice protestnikov in medijev, ter zavrnil trditve vlade o izgredih.

Ameriški zvezni preiskovalni urad (FBI) naj bi oviral preiskavo kongresa o morebitni zaroti za umor Donalda Trumpa. Poleg tega je FBI pod drobnogled vzel socialistično strelsko zvezo, skupino, ki podpira pravice do nošenja orožja, kar nekateri vidijo kot kršitev ustavnih pravic.

Zvezna sodnica v Chicagu je napovedala, da bo zveznim agentom odredila omejitev uporabe sile proti mirnim protestnikom in medijem. Utemeljila je, da trenutne prakse kršijo njihove ustavne pravice. Odredba bo omejila uporabo sile s strani zveznih agentov med protesti in pri delu novinarjev.

Pritožbeno sodišče devetega okrožja je izrazilo dvom o upravičenosti napotitve zveznih enot v Los Angeles s strani Trumpove administracije. Med ustnimi obravnavami je sodnik Eric Miller izpodbijal argumente Ministrstva za pravosodje. Hkrati je Donald Trump v Los Angeles poslal 700 aktivnih marincev in 4.000 pripadnikov nacionalne garde, kar kaže na preusmeritev ameriške vojaške moči v domače zadeve.

Gledanost prenosa Kennedyjevih nagrad je padla, CBS pa je zavrnil Trumpovo preimenovanje centra. Pojavile so se nove špekulacije o Trumpovem zdravju zaradi modrice na njegovi roki. Trumpova administracija je prekinila najem neprofitni organizaciji, ki je upravljala golf igrišča v Washingtonu, D.C., kar je povzročilo negotovost glede njihove prihodnosti. Trump je bil kritiziran zaradi napačne identifikacije ptice, ki jo je označil za plešastega orla, ubito s strani vetrnih turbin.