Romunski minister za izobraževanje Daniel David se je odzval na proteste sindikatov v šolstvu, ki so nastali zaradi sprejetja zakona št. 141/2025, ki uvaja fiskalne in proračunske ukrepe. Minister je priznal težavnost situacije in poudaril, da so sprejeti ukrepi nujni, ne pa zaželeni. Dodal je, da ob pogledu na rezultate izobraževalnega sistema pogosto čuti željo po zahtevi za odstope. Minister je tudi izjavil, da ni več denarja za izplačilo plač.

Finska družba Metsä Group je napovedala uvedbo programa varčevanja, s katerim želi letno prihraniti 300 milijonov evrov. Prihranki naj bi se začeli postopoma uveljavljati prihodnje leto. Kljub temu podjetje ne načrtuje zaprtja proizvodnih obratov, načrtovanje pa je šele v začetni fazi.

Nemški Landkreistag je pozval k zmanjšanju socialnih prejemkov, vključno z državljansko pomočjo (Bürgergeld), da bi občine lahko zapolnile skoraj 25 milijard evrov veliko proračunsko luknjo. Poudarili so, da v koalicijski pogodbi finančne težave občin niso bile upoštevane in da se kljub obljubam o spremembi politike, izboljšanje ne kaže.

Članki poročajo o potencialno uničujočih učinkih predlaganih rezov programa Medicaid v ZDA, ki so del zakona OBBA. Kongresni proračunski urad ocenjuje, da bodo ti rezi znašali 911 milijard dolarjev in da bo približno 10 milijonov ljudi izgubilo zavarovalno kritje. Poleg tega naj bi imeli rezi v programih Medicaid, SNAP in na področju čiste energije smrtonosne posledice za ljudi v ZDA in po svetu.

Ob 60. obletnici programov Medicare in Medicaid so demokrati v Michiganu opozorili volivce, naj ne zaupajo republikancema Johnu Jamesu in Miku Rogersu glede zdravstvenega varstva. Hkrati so se v Illinoisu kandidati zbrali okoli programa Medicare. To se dogaja v luči predlaganih proračunskih rezov Trumpove administracije, ki bi lahko zmanjšali financiranje in ogrozili storitve za milijone Američanov, vključno z invalidi v Južni Kaliforniji. Sodišče je sicer blokiralo zakon, ki bi ukinil pogodbe za Planned Parenthood v okviru programa Medicaid.

Organizacije, ki si prizadevajo za napredek na področju enakosti spolov v Kanadi, izražajo zaskrbljenost zaradi drastičnega zmanjšanja proračuna zveznega oddelka za ženske in enakost spolov (WAGE). Načrtovana poraba WAGE naj bi se zmanjšala za nekaj več kot 80 odstotkov, in sicer s 407.142.146 dolarjev.

Univerza v Severni Karolini v Chapel Hillu je napovedala, da bo zmanjšala proračun za 70 milijonov dolarjev, kar je 2 % njenega operativnega proračuna. Ti rezi vključujejo zmanjšanje finančne pomoči za študente, ki niso rezidenti države, odpuščanja zaposlenih in druge prihranke. Medtem se na sejah upravnega odbora Univerze v Iowi pojavljajo pomisleki glede pomanjkljivega nadzora nad naraščajočimi univerzitetnimi proračuni, še posebej ob negotovih prihodnjih virih financiranja. Nekateri člani odbora so izrazili nestrinjanje z odobritvijo proračuna za fiskalno leto 2026, saj so zahtevali več podrobnosti o porabi in načrtovanih prihrankih.

Nemški finančni minister Lars Klingbeil (SPD) je opozoril svojo vlado na nujnost obsežnega varčevanja za proračun leta 2027. Klingbeil pričakuje 'trde razprave' pri uravnoteženju prihodnjih javnih financ, kljub preteklim milijardnim izdatkom. Za proračun za leto 2026 je že predstavil osnutek, ki združuje investicije z načrtovanimi varčevalnimi ukrepi za pokritje proračunske vrzeli.

Republikanci v ameriškem kongresu so sprejeli zakon, ki zmanjšuje sredstva za javno radiodifuzijo, kar je povzročilo veliko finančno luknjo v proračunih skupnostnih radijskih postaj, kot sta KWMR iz Zahodnega Marina in KBUT iz Gunnisona. Zmanjšanje za 2 milijardi dolarjev bo uničilo Korporacijo za javno radiodifuzijo in odpravilo vse njene programe, kar za nekatere postaje, kot je KBUT, pomeni izgubo kar 26 % operativnega proračuna. Te radijske postaje so ključnega pomena za lokalne skupnosti.

Nemško koalicijsko vlado pestijo napeti odnosi zaradi prihodnjega proračuna, saj se do leta 2029 obeta luknja v višini več kot 170 milijard evrov. Kabinet bo danes potrdil finančni načrt do leta 2029, kljub temu pa so že vidne razlike v pogledih med koalicijskimi partnerji glede reševanja finančne vrzeli. Hkrati pa se prihodnji proračun za leto 2026, ki ga bo morala sprejeti morebitna vlada pod vodstvom Merza, že sooča s potrebo po milijardnih varčevalnih ukrepih na nekaterih področjih, medtem ko so drugi sektorji priča povečanim izdatkom.

Na tisoče zaposlenih v nemškem avtomobilskem dobavitelju ZF Friedrichshafen je demonstriralo na več lokacijah po Nemčiji, da bi izrazili nasprotovanje nadaljnjim varčevalnim ukrepom podjetja. Samo v glavnem sedežu v Friedrichshafnu ob Bodenskem jezeru se je zbralo skoraj 6.000 udeležencev. Protesti so odziv na zaskrbljenost zaposlenih glede ohranitve delovnih mest, saj podjetje, ki se bori s težavami, načrtuje stroge ukrepe.

Dobiček Porscheja je v prvem polletju strmoglavil za več kot 70 odstotkov in znašal 718 milijonov evrov. Nemški proizvajalec športnih avtomobilov se je soočal z upadom prodaje na Kitajskem, carinami v ZDA in težavami z e-mobilnostjo. Tudi Mercedes-Benz je v prvi polovici leta zabeležil dramatičen padec dobička, in sicer za 55,8 odstotka na 2,7 milijarde evrov.

Na tisoče zaposlenih avtomobilskega dobavitelja ZF je v Friedrichshafnu, Schweinfurtu in Saarbrücknu protestiralo proti nadaljnjim varčevalnim ukrepom in načrtovanemu zmanjšanju delovnih mest, saj se podjetje sooča s finančnimi težavami. Sindikat IG Metall opozarja, da je do leta 2028 ogroženih na tisoče delovnih mest.

Zaposleni v ZF so se zbrali na protestih, saj niso želeli sprejeti nadaljnjih varčevalnih ukrepov, ki jih je predlagalo vodstvo. Pričakovanih je bilo več kot 4.000 udeležencev.

Nacionalna meteorološka služba (NWS) je 30. julija izdala več posebnih vremenskih opozoril za obalna območja Kalifornije. Opozorila so veljala za območja San Francisca, severnega dela zaliva, vključno z narodnim parkom Point Reyes, notranjimi dolinami severnega zaliva ter za osrednje, jugozahodne in jugovzhodne obalne plaže okrožja Santa Barbara. Opozorila so bila v veljavi do 30. julija popoldne.

Vrhovno sodišče Brazilije je ignoriralo pritisk Donalda Trumpa in nekdanjemu brazilskemu predsedniku Jairu Bolsonaru odredilo elektronsko zapestnico, medtem ko je Trumpova administracija ustvarila novo kategorijo zveznih uslužbencev, 'Schedule G', s katero je razširila predsedniški nadzor nad političnimi položaji.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je v oddaji Otázky Václava Moravce na Češki televiziji izjavila, da bo ohranitev letošnjega proračunskega primanjkljaja pod mejo 300 milijard čeških kron izjemno zahtevna naloga. Po njenih besedah so ministri v sedanji vladi že prejeli navodila za izvajanje varčevalnih ukrepov znotraj svojih resorjev, da bi zajezili naraščajočo javno porabo. Schillerová je s tem neposredno naslovila javnofinančne izzive, s katerimi se država spopada v trenutnem gospodarskem obdobju. Prvotni predlog proračuna, ki ga je pripravila vlada Petra Fiale, je predvideval primanjkljaj v višini 286 milijard kron, vendar je finančna ministrica poudarila, da ti izračuni niso odražali dejanskega stanja državnih financ. Zaradi razhajanj med načrtovanimi in dejanskimi odhodki bo morala vlada pod vodstvom gibanja ANO poiskati dodatne notranje rezerve in optimizirati proračunske postavke, da bi preprečila nadaljnje poglabljanje dolga. Napovedi o težavnem obvladovanju proračunske luknje sledijo objavi končnih podatkov za lansko leto, ko je proračunski primanjkljaj prav tako presegel prvotne načrte. Ministrica je ob tem izpostavila, da so varčevalni pritiski nujni za dolgoročno stabilnost čeških javnih financ, čeprav bo izvedba teh ukrepov v praksi naletela na številne politične in izvedbene ovire v različnih vladnih sektorjih.

Ameriški senat je odobril načrt Trumpove administracije za zmanjšanje zveznega financiranja javne radiotelevizije, kar bi lahko preoblikovalo prihodnost javnih medijev v ZDA. Republikanci v kongresu so s tem preizkušali priljubljenost rezov v porabo vladnih oddelkov. Predlog zakona, ki vključuje tudi tuje pomoči, je bil sprejet v maratonski seji, ki se je raztegnila v četrtek zjutraj.

Češka finančna ministrica Alena Schillerová je v televizijski oddaji Otázky Václava Moravce opozorila, da bo ohranjanje proračunskega primanjkljaja pod mejo 300 milijard čeških kron v letu 2026 izjemno zahtevno. Po njenih navedbah trenutni proračunski predlog, ki ga je pripravil njen predhodnik Zbyněk Stanjura, vsebuje neskladja tako na strani prihodkov kot odhodkov. Vlada naj bi končni predlog proračuna potrjevala 26. januarja, ko bo na voljo nova ekonomska napoved, ministrica pa je posamezne ministre že pozvala k iskanju možnosti za dodatne reze v proračunu. Napetosti med sedanjo ministrico in nekdanjim finančnim ministrom Stanjuro so se v javnosti stopnjevale z medsebojnimi kritikami o učinkovitosti varčevalnih ukrepov. Stanjura je bil kritičen do pristopa Schillerove k proračunskemu načrtovanju, medtem ko je ona napovedala, da bo dejanski primanjkljaj verjetno še višji od trenutnih projekcij. Poleg javnofinančnih vprašanj je ministrica v razpravi naslovila tudi politično kontroverznost glede neimenovanja Filipa Turka, kar je označila za dejanje na robu ustavnosti. Stanje čeških javnih financ ostaja pod pritiskom, saj se država spopada s strukturnimi neskladji, ki so se kopičila v zadnjih letih. Schillerová je poudarila, da bo brez korenitih posegov v porabo težko doseči zastavljene fiskalne cilje. To pričakovano povečanje primanjkljaja sledi trendu iz preteklega leta, ko so končni rezultati proračuna prav tako presegli prvotno načrtovane okvire, kar povečuje pritisk na stabilnost srednjeevropskega gospodarstva.

Predstavniški dom Združenih držav Amerike, v katerem prevladuje republikanska večina, je potrdil načrte predsednika Donalda Trumpa za zmanjšanje sredstev za tujo pomoč in financiranje javnih medijev. Glavnina varčevalnih ukrepov se nanaša na tujo pomoč državam, ki so jih prizadele vojne, medtem ko je okoli 1,1 milijarde dolarjev namenjenih za krčenje sredstev javnim medijem.