Trierski škof Stephan Ackermann je v svojem nagovoru poudaril pomen aktivne obrambe demokratičnih vrednot v sodobni družbi. Po njegovih besedah si demokracija zasluži večjo pripravljenost državljanov za njeno zaščito, saj so temelji svobodne družbe podvrženi različnim pritiskom. Škof je ob tem izrazil zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v javnem diskurzu. Poleg poziva k zaščiti institucij je Ackermann svetoval tudi t.i. verbalno razorožitev. Prepričan je, da bi zmanjšanje agresivnosti v komunikaciji in večja stopnja spoštovanja med sogovorniki prispevala k stabilnosti demokratične ureditve. Njegove izjave prihajajo v času, ko se Nemčija in širša Evropa spopadata z vzponom populizma in polarizacijo družbe, kar zahteva premišljen odziv verskih in civilnih voditeljev.

Ponovni spopadi so izbruhnili med oboroženimi skupinami Druzov in člani beduinskih klanov v južni Siriji, medtem ko so se vladne sile pripravljale na ponovno namestitev v provinco Sweida. Spopadi so se nadaljevali tudi čez noč. Izraelska bojna letala so napadla beduinske skupine v južni sirski provinci Sweida, kar je sledilo obnovljenim spopadom med druzovskimi borci in beduinskimi plemeni. Vodja plemena v Sweidi je pozval borce iz Sirije, naj se pridružijo boju proti Druzom.

Po ZDA se vse več družin, kot je Percyjeva, ki so nekoč menile, da jim je versko čaščenje nedostopno, vrača v verske skupnosti. V templjih in cerkvah senzorične sobe odstranjujejo ovire za nevrodivergentne vernike. Od glasnih orgel in kadila do vsiljenih objemov in rokovanj – za ljudi, ki se težko spopadajo s senzoričnimi dražljaji, so lahko bogoslužni prostori vse prej kot sveti. Majhno, a rastoče število senzoričnih sob v verskih okoljih pomaga tem posameznikom, da se ponovno povežejo z vero.

Evangeličanske deželne cerkve so v Nemčiji vzpostavile novo, neodvisno svetovalno točko, ki je namenjena žrtvam spolnega nasilja v cerkvenem okolju. Glavni namen te pobude je zagotoviti varen prostor za tiste posameznike, ki se zaradi preteklih travem ali nezaupanja ne želijo obrniti neposredno na cerkvene institucije. Svetovalna točka deluje avtonomno, kar zagotavlja večjo stopnjo zasebnosti in objektivnosti pri obravnavi posameznih primerov. Služba nudi strokovno podporo in usmerjanje žrtvam, ki so v preteklosti utrpele spolno nasilje s strani cerkvenih uslužbencev ali v okviru cerkvenih dejavnosti. S tem korakom želijo deželne cerkve izboljšati procese soočanja s preteklostjo in žrtvam omogočiti dostop do pomoči brez strahu pred institucionalnimi pritiski. Nova točka predstavlja pomemben premik v prizadevanjih za transparentnost in odgovornost znotraj verskih skupnosti.

Medžlis Islamske skupnosti Mostar (MIZ) je pozdravil odločitev Općinskega sodišča v Mostarju, ki je medžlisu dovolilo vključitev v sodni proces glede gradnje stavbe Hrvaškega narodnega kazališta (HNK). MIZ poudarja, da je bistveno prepustiti sodišču, da v celoti opravi svoje delo in dokonča proces, saj bo le tako mogoče ustrezno ugotoviti dejstva v zvezi z lokacijo Lakišića harema in potekom gradnje HNK. Izjave direktorja HNK Ivana Vukoje niso relevantne za ugotavljanje dejstev, ampak je to naloga sodišča.

Druzi na Golanski planoti so izrazili žalost ob pokolu v Siriji in pohvalili izraelsko intervencijo, kar kaže na poglabljanje vezi med njimi in Izraelom. Redki napadi Izraelskih obrambnih sil v obrambo nedržavljanov so potrdilo te vezi, glede na izjave lokalnih prebivalcev v druzijski vasi Majdal Shams. Druzi so verska sekta, ki se je pojavila pred približno 1000 leti kot odcep izmailizma, veje šiitskega islama. Večina njihovih verskih praks je ovita v tajnost, zunanjim osebam ni dovoljena spreobrnitev, močno pa odsvetujejo tudi medverske poroke. Njihova vpletenost v izbruh nasilja v Siriji poudarja njihovo občutljivo pozicijo v regiji.

Reis Fejzić se je med obiskom v Turčiji sestal s predsednikom Velike narodne skupščine Republike Turčije. Kot je Fejzić sporočil na omrežju X, je predsednika seznanil s položajem v Črni gori, še posebej s stanjem muslimanov in Islamske skupnosti v državi.

Mladi pripadniki muslimanske skupnosti v Nemčiji so organizirali obsežno novoletno čistilno akcijo, s katero so se odzvali na nedavno politično razpravo o ohranjanju podobe mest, ki jo je sprožil kancler Friedrich Merz. Z odstranjevanjem odpadkov po praznovanju novega leta so želeli poslati jasno politično sporočilo o svoji pripadnosti in aktivni vlogi v družbi. Akcija je bila odgovor na kritike, ki so se v javnosti pojavile glede integracije in vpliva določenih skupin na vizualno ter kulturno podobo nemških mestnih središč. Organizatorji so poudarili, da s tem dejanjem izkazujejo odgovornost do okolja in skupnosti, v kateri živijo, hkrati pa zavračajo stigmatizacijo. Dogodek je pritegnil pozornost javnosti kot neposreden odziv na retoriko zvezne vlade glede vprašanj identitete in urejenosti javnih prostorov.

V Frankfurtu je približno 80 mladih muslimanov na prvi dan novega leta sodelovalo v tradicionalni čistilni akciji, s katero so z mestnih ulic odstranjevali ostanke pirotehničnih sredstev in drugih odpadkov po silvestrovanju. Projekt, ki ga organizira mladinska organizacija Ahmadiyya Muslim Jamaat, poteka že tri desetletja in se vsako leto odvija v številnih nemških mestih. Letošnja akcija je bila poleg okoljskega vidika opremljena tudi s politično simboliko, saj so udeleženci s svojim delovanjem želeli poslati sporočilo o miru in družbeni odgovornosti. Udeleženci so se zbrali v zgodnjih jutranjih urah in se razporedili po različnih delih mesta, kjer so s metlami in vrečami za smeti čistili javne površine. Organizatorji so poudarili, da s tem dejanjem izkazujejo svojo pripadnost Nemčiji in skrb za lokalno skupnost. Pobuda postaja vse bolj prepoznavna kot primer uspešne integracije in aktivnega državljanstva mladih muslimanov v nemški družbi, obenem pa pomaga mestnim komunalnim službam pri obvladovanju velikih količin odpadkov, ki nastanejo ob praznovanju prehoda v novo leto.

Modra mošeja v Hamburgu, nekoč najlepša islamska bogoslužna hiša v Severni Evropi in pomemben zunanjepolitični izpostava Irana v Evropi, je zaprta že leto dni. Razlog za zaprtje je prepoved njenega podpornika, Islamskega centra Hamburg (IZH), s strani nemškega notranjega ministrstva. Približno 2000 vernikov tako ostaja brez prostora za molitev. Dogajanje okoli mošeje in njenega financiranja je v Hamburgu povzročilo razkol.

Skupina katoliških vernikov je oživila odročno vas Concho v Arizoni, a jih je škofija nato odredila, naj zapustijo. Vas, ki leži v puščavi visoko v Arizoni, ima le okoli 50 prebivalcev, restavracijo, trgovino Dollar General in bencinsko črpalko. Kljub prizadevanjem skupnosti, ki je vložila trud v obnovo in razvoj vasi, jim je bilo ukazano, da morajo oditi, kar predstavlja nepričakovan preobrat po njihovih obnovitvenih dejavnostih.

V Melbournu se je pojavil spor, ker naj bi na javnem zemljišču zgradili zasebno krščansko šolo za asirsko skupnost. Ta odločitev ogroža odnose z lokalnimi prebivalci, ki se s tem ne strinjajo. Asirska skupnost si že dolgo prizadeva odpreti šolo, vendar je vmešavanje državne vlade povzročilo napetosti.

Predsednik Izraelske kulturne skupnosti (IKG) za Salzburg, Štajersko in Koroško, Elie Rosen, je po incidentu propalestinske skupine na Salzburških igrah in poročilih o diskriminaciji izraelskih gostov, pozval politiko in kulturne ustanove k jasnim obsodbam sovraštva do Izraela. Poudaril je, da je "Jüdisches Leben in Österreich darf nicht zum Kollateralschaden politischer Agitation werden", kar pomeni, da judovsko življenje v Avstriji ne sme postati stranska škoda politične agitacije. Rosen je izpostavil potrebo po odločnem odzivu na sovraštvo in diskriminacijo.

Združenje judovskih verskih skupnosti na Madžarskem (Mazsihisz) je pohvalilo vladno odločitev v zvezi s primerom Kneecap in jo označilo za "vzgojno". Poudarili so, da v madžarski javnosti ni mesta za sovražni govor, antisemitizem in propagando proti Izraelu. Vlada je z odločitvijo preprečila nastop skupine Kneecap na Madžarskem zaradi njihovih domnevno provokativnih besedil.

Po poročilih o vandalizmu z grafiti v več mošejah v Teksasu in Kaliforniji so muslimanske vodje v obeh državah okrepile obstoječe varnostne ukrepe. Prizadevanja so usmerjena v zagotavljanje varnosti verskih objektov in pripadnikov skupnosti pred morebitnimi nadaljnjimi incidenti.

Minister za javna dela in stanovanjsko politiko (PKP), Maruarar Sirait, je napovedal sodelovanje z Islamsko versko skupnostjo (MUI) pri zagotavljanju subvencioniranih stanovanj za imame, učitelje Kur'ana in islamske aktiviste. Minister je poudaril, da je sedaj čas, da tudi ti posamezniki dobijo možnost lastništva subvencioniranih domov, ki jih bo zagotovilo ministrstvo.

Predsednik vlade Milojko Spajić je ob dnevu občine Plav čestital občankam in občanom ter poudaril, da Plav ostaja izjemno zanimiv, navdihujoč in premalo raziskan. Izpostavil je, da je skladen soživot vseh etničnih in verskih skupnosti temeljna vrednota občine in države, kateri je treba nameniti posebno odgovornost in občutljivost.

Sestra Mary Janetta (rojena Gloria Claire) McAlevey, članica dominikanskih sester iz Amityvilla, ki je več kot sedem desetletij posvetila izobraževanju in dušnemu pastirstvu, je preminula 4. julija 2025 v starosti 96 let. Sestra Janetta je 78 let delovala pri sestrah sv. Dominika iz Amityvilla, med drugim je poučevala v osnovni šoli.

Skupina zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je na vrhovno sodišče vložila tožbo, s katero zahtevajo razveljavitev izidov referenduma. Tožniki trdijo, da so nasprotniki zakona, predvsem Rimskokatoliška cerkev in del zdravniških organizacij, med kampanjo nedopustno izkoristili svoj vpliv in s tem vplivali na odločitev volivcev. Tožba je bila vložena po tem, ko je bil njihov predhodni ugovor glede domnevnih nepravilnosti zavrnjen, kar je sprožilo pravno potrditev spora na najvišji sodni ravni v državi. Pobudniki razveljavitve izpostavljajo, da bi morala biti referendumska kampanja prostor za uravnoteženo razpravo, vendar naj bi institucionalni pritiski verskih in strokovnih združenj presegli meje dopustnega. Njihov cilj je dokazati, da so nepravilnosti neposredno vplivale na legitimnost glasovanja, na katerem so volivci odločali o pravici do pomoči pri končanju življenja. Sodišče bo zdaj moralo preučiti, ali so dejanja omenjenih institucij dejansko predstavljala kršitev zakonodaje o volilni in referendumski kampanji.

Predstavniki sedmih verskih skupnosti v Sloveniji so na tiskovni konferenci izrazili nasprotovanje zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V skupni izjavi so poudarili, da ima vsako človeško življenje neodtujljivo vrednost do naravne smrti in da je zakon zaradi nedopustnega posega v človekovo življenje nesprejemljiv. Opozorili so, da bi legalizacija evtanazije lahko vodila v razlikovanje med "vrednimi" in "manj vrednimi" življenji.