Ameriški predsednik Donald Trump je izjavil, da je finančnik Jeffrey Epstein, obtožen spolne zlorabe mladoletnic, pred desetletji domnevno »ukradel« mlade ženske iz spa kluba Mar-a-Lago na Floridi. Medtem je Steve Bannon v intervjuju za časnik Yomiuri dejal, da si morajo ZDA prizadevati za spremembo režima na Kitajskem, ter dodal, da bo svet varnejši, čim bolj se bo Washington vmešaval v zadeve Ukrajine, Irana in Tajvana.

Iranski predsednik parlamenta, Mohamad-Bager Galibaf, je ponovil grožnje o napadih na ameriške vojaške baze in sile na Bližnjem vzhodu, če bi ZDA napadle Iran. Svetovalec vrhovnega voditelja Irana, Ali Šamhani, je prav tako ostro odgovoril na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Ameriški predsednik Donald Trump se je odločil za obsežno prenovo igrišč za golf na vojaški bazi Andrews v Marylandu, ki so v diplomatskih krogih znana kot "predsedniška igrišča". Čeprav Trump med svojim mandatom raje uporablja zasebna igrišča v lasti svoje družine, je za projekt prenove vojaškega kompleksa angažiral legendarnega golfista in arhitekta Jacka Nicklausa. Igrišče Andrews, ki se nahaja približno 24 kilometrov od Bele hiše, so v preteklosti redno uporabljali številni ameriški predsedniki, vključno z Barackom Obamo, ki je tam igral približno 110-krat, ter Billom Clintonom in Georgeom W. Bushem. Trump naj bi prenovo videl kot priložnost za posodobitev infrastrukture, ki nudi zatočišče predsednikom pred svetovnimi krizami. Projekt prenove prihaja v času, ko je Trump večino svojega dopusta na Floridi preživljal na zelenicah, vendar se na bazi Andrews pred napovedjo del še ni udejstvoval v igri. Po navedbah vpletenih bo Nicklaus pri projektu sodeloval kot glavni načrtovalec. Odločitev za prenovo državnega premoženja s pomočjo zasebnih partnerjev odraža Trumpov slog vodenja, hkrati pa poudarja pomen baze Andrews kot varnega območja za sprostitev najvišjih državnih funkcionarjev. Kljub ambicioznim načrtom za gradnjo se Trump še naprej sooča s kritikami zaradi pogostega obiskovanja lastnih nepremičnin, kjer preživi skoraj četrtino svojega časa.

Zunanje ministrstvo republike Somaliland je uradno zavrnilo navedbe o vzpostavitvi izraelskih vojaških oporišč na svojem ozemlju in načrtih za preselitev palestinskih beguncev iz Gaze. Do zanikanja prihaja po tem, ko je Somalija obtožila odcepljeno regijo, da je sprejela tovrstne pogoje v zameno za diplomatsko priznanje s strani Izraela. V izjavi za javnost so oblasti v Somalilendu poudarili, da so trditve o vojaškem sodelovanju in naselitvi razseljenih oseb neresnične. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po nedavni odločitvi Izraela, da kot prva država prizna neodvisnost Somalilanda, kar je sprožilo ostre odzive tako v Mogadišu kot v mednarodni skupnosti. Somalijski predsednik vztraja pri trditvi, da je dogovor vključeval strateške koncesije, ki bi Izraelu omogočile vojaško prisotnost v regiji. Oblasti v Somalilendu pa si s tovrstnimi zanikanji prizadevajo ublažiti mednarodne pritiske in kritike Varnostnega sveta ZN, ki je obsodil diplomatsko potezo Izraela.

Somalijski predsednik Hassan Sheikh Mohamud je v pogovoru za televizijo Al Jazeera izrazil ostro nasprotovanje domnevnemu dogovoru med odcepljeno regijo Somaliland in Izraelom. Po poročanju tujih medijev naj bi Somaliland v zameno za mednarodno priznanje s strani Izraela privolil v naselitev palestinskih beguncev iz Gaze, pristop k Abrahamovim sporazumom ter vzpostavitev izraelskega vojaškega oporišča ob Adenskem zalivu. Mohamud je potezo Izraela označila za nepričakovano in nenavadno ter opozoril na resne posledice za palestinsko vprašanje. Napetosti v Afriškem rogu so se stopnjevale po poročilih, da naj bi severna regija Somalije postala strateško oporišče za izraelske sile. Somalijska vlada v Mogadišu takšne dogovore zavrača kot kršitev svoje suverenosti in ozemeljske celovitosti. Hkrati so se pojavile navedbe, da je načrtovana preselitev Palestincev del širšega izraelskega načrta za reorganizacijo regije, kar je sprožilo odzive ne le v Afriki, temveč tudi v širši mednarodni skupnosti in med regionalnimi milicami.

Francoska vojska je v četrtek, 17. julija, po 65 letih uradno končala svojo stalno vojaško prisotnost v Senegalu. Kamp Geille in vojaška letalska baza na letališču v Dakarju sta bila uradno predana senegalski državi. Ta poteza predstavlja konec stalne francoske vojaške prisotnosti v Zahodni Afriki, saj je Francija že prej umaknila svoje baze iz Malija, Burkine Faso, Nigra, Čada, Slonokoščene obale in Gabona. Okoli 350 francoskih vojakov, ki so bili del francoskih elementov v Senegalu (EFS), je imelo predvsem nalogo izvajanja operativnega vojaškega partnerstva s senegalskimi oboroženimi silami.

Pentagon naj bi na letalsko oporišče Lakenheath v Suffolku v Združenem kraljestvu vrnil jedrsko orožje, vključno z neznanim številom termonuklearnih gravitacijskih bomb B61-12. To je prvič po letu 2008, da so ameriške jedrske bombe spet nameščene v Veliki Britaniji. Organizacija Nukewatch UK je podrobno opisala, kako je sledila letalskemu prevozu bomb čez Atlantik, kar je potrdil tudi UK Defense Journal, ki se sklicuje na več virov. Namestitev jedrskega orožja v Veliki Britaniji je pomemben dogodek v mednarodnih odnosih in obrambni politiki.

NASCAR je potrdil, da bo svojo ulično dirko v Kaliforniji, natančneje na vojaški bazi Naval Base Coronado, izpeljal prihodnje leto junija. Ta premik nadomešča lani odpovedano dirko v Chicagu, ki je v zadnjih treh letih gostila ta dogodek. Dirka na Coronado bo druga ulična dirka v zgodovini NASCARja.

Pentagon je sporočil, da je 700 ameriških marincev, ki jih je predsednik Donald Trump poslal v Los Angeles med protesti glede priseljevanja, umaknjenih. Senat je podal začetno odobritev za potrditev Trumpovega kandidata za vodjo Uprave za boj proti drogam (DEA), kar bo pomembno vplivalo na proces prerazporeditve marihuane. Pojavila so se tudi ugibanja o napetostih med Trumpom in JD Vanceom po Vanceovem skrivnem srečanju z Rupertom Murdochom, kar je sprožilo govorice o morebitnem obratu proti Trumpu.

Napetosti na skrajnem severu sveta so se okrepile, saj se boj za nadzor nad Arktiko stopnjuje. Ameriški predsednik Donald Trump je izrazil željo po Grenlandiji, Rusija posodablja svoje arktične vojaške baze, medtem ko kitajski ledolomci odpirajo nove trgovske poti. Hkrati je prišlo do razkritij vohunov, kar kaže na vedno bolj brezobzirno vohunsko tekmo.

Francija je po desetletjih uradno predala zadnji dve vojaški bazi Senegalu, vključno z največjo. Slovesna predaja je potekala na slovesnosti, s čimer se zaključuje pomembno poglavje v obrambnih odnosih med državama.

Somaliland je zanikal obtožbe somalijskega predsednika, da bi v zameno za izraelsko priznanje gostil izraelske vojaške baze ali naselil Palestince iz Gaze. Somalilandski predsednik Abdirahman Mohamed Abdullahi Cirro je napovedal, da bo več držav kmalu priznalo Somaliland in da bo kmalu obiskal Izrael.

Imigrantski zagovorniki v New Jerseyju, vključno z zavezništvom New Jersey Alliance for Immigrant Justice, so ostro nasprotovali načrtom Agencije za priseljevanje in carino (ICE) za vzpostavitev centrov za pridržanje v vojaških bazah, kot je Fort Dix. Ti načrti vključujejo uporabo baz v Indiani in New Jerseyju za namestitev pridržanih priseljencev, pri čemer obrambni sekretar Pete Hegseth trdi, da to ne bo vplivalo na vojaško pripravljenost.

Ukrajinska vojska je poročala o 331 nočnih napadih, v katerih je bilo ranjenih več civilistov, med njimi tudi dveletna deklica. Ruske sile naj bi uporabile več kot 4.000 kamikaza dronov in skoraj 6.000 topniških obstreljevanj, s poudarkom na območju Pokrovsk v Donecki oblasti. Ukrajinski vojaki na fronti so se soočili s posodobljeno rusko orožjem, saj droni dosegajo hitrost 250 km/h in letijo na višini 3 km, kar predstavlja izziv za ukrajinsko protizračno obrambo.

Ekvadorska vlada je potrdila obisk sekretarke za varnost ZDA, Kristi Noem, ki je 5. novembra 2025 prispela v državo. Med obiskom bo ocenila lokacije dveh potencialnih vojaških baz.

Ruski napadi so ponoči zahtevali devet življenj v Ternopilu na zahodu Ukrajine, kjer je bila zadeta večnadstropna stavba. V Harkovu je bilo ranjenih 36 ljudi. Ukrajinske oblasti so poročale o izstrelitvi več kot 470 napadalnih dronov in 48 raket s strani Rusije. Zaradi ruskih napadov je bila po vsej državi razglašena zračna nevarnost.

Najdaljša zaustavitev ameriške vlade doslej vpliva tudi na lokalne delavce v ameriških vojaških bazah v Evropi, ki so začeli občutiti finančne posledice, saj ostajajo brez plačila.

Francoske oblasti so sprožile preiskavo po tem, ko so opazili več dronov nad oporiščem Île Longue v Bretaniji. Vojska je proti dronom ukrepala, celoten primer pa preiskujejo pristojne službe. Irska nacionalna varnostna služba pa preiskuje pojav neznanih dronov med obiskom Zelenskega.

Letalska baza Holzdorf v Nemčiji se širi in postaja največja lokacija Bundeswehra na vzhodu države. V prihodnje bo tu nameščena večina težkih transportnih helikopterjev in sistemov za raketno obrambo, vključno z Arrow 3 in Chinook.

Na ameriški vojaški bazi v Marylandu so prejeli sumljiv paket, ki je vseboval bel prah. Po prejemu paketa se je več ljudi slabo počutilo in so jih prepeljali v bolnišnico. Incident preiskujejo pristojni organi.