Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v izjavi za medije na letalu Air Force One močno zaostril retoriko proti Kolumbiji in njenemu predsedniku Gustavu Petru. Trump je kolumbijskega voditelja označil za »bolnega človeka«, ki naj bi osebno sodeloval pri proizvodnji in prodaji kokaina na ameriški trg. Ob tem je nakazal, da bi lahko ZDA proti Kolumbiji in sosednji Mehiki uporabile vojaško silo, da bi zajezile dejavnosti narkokartelov in ustavile dotok drog čez mejo. Trumpove navedbe o vojaškem posredovanju pomenijo nadaljevanje napetosti v regiji, kjer so odnosi med Washingtonom in Bogoto dosegli najnižjo točko v zadnjih desetletjih. Ameriški predsednik je poudaril, da Petrovo domnevno vpletenost v trgovino z drogami opazujejo že dlje časa in da takšno stanje »ne bo trajalo več dolgo«. Podobno ostre besede je namenil tudi Venezueli, ki jo je označil za »bolno državo«, ki potrebuje ameriško pomoč, s čimer je utrdil svojo politiko pritiska na latinskoameriške države, ki jih obravnava kot grožnjo ameriški nacionalni varnosti.

Rusija je izrazila kritike na račun ameriškega predsednika Donalda Trumpa zaradi njegovih nedavnih groženj Iranu, povezanih z jedrskim programom. Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva, Maria Zakharova, je obsodila Trumpovo retoriko in napovedane morebitne napade na iranske jedrske objekte. Hkrati je Rusija pozvala k zadržanosti po tem, ko so ZDA napovedale premike jedrskih podmornic, kar je sprožilo dodatne napetosti.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je močno zaostril retoriko proti kolumbijskemu kolegu Gustavu Petru in namignil na možnost vojaškega posredovanja v državi. Trump je Petra označil za "bolnega človeka", ki domnevno podpira proizvodnjo in prodajo kokaina na ameriški trg. Po nedavnem zajetju venezuelskega voditelja Nicolása Madura s strani ameriških sil je Trump nakazal, da bi Kolumbija lahko bila naslednja tarča podobne operacije, če se razmere ne bodo spremenile. Ameriški predsednik je poudaril, da Petro ne bo mogel še dolgo nadaljevati s trenutno politiko. Napetosti med državama so se stopnjevale zaradi neuspeha Kolumbije pri omejevanju proizvodnje kokaina, kar Bela hiša vidi kot neposredno grožnjo nacionalni varnosti ZDA. Trumpove izjave prihajajo v času, ko Washington izvaja širšo strategijo pritiska na latinskoameriške države, ki po mnenju administracije niso dovolj dejavne v boju proti narko kartelom. Diplomatski odnosi med Bogoto in Washingtonom so dosegli najnižjo točko, medtem ko se v regiji širi strah pred nadaljnjimi enostranskimi vojaškimi posegi ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo in prodajo kokaina. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da Kolumbijo vodi »bolan človek«, ki spodbuja trgovino z drogami, in nakazal možnost izvedbe ameriške vojaške operacije za njegovo odstranitev. Po njegovih besedah bi se lahko v Kolumbiji odvil podoben scenarij kot v sosednji Venezueli, kjer so Združene države Amerike povečale pritisk na režim Nicolása Madura. Napetosti med Washingtonom in Bogoto so se zaostrile po Trumpovih trditvah, da trenutna kolumbijska administracija ne stori dovolj za zajezitev narkokartelov, temveč z njimi celo sodeluje. Trump ni izključil možnosti zajetja kolumbijskega voditelja, kar predstavlja drastičen odklon od običajne diplomatske prakse med državama, ki sta bili v preteklosti tesni zaveznici v boju proti prepovedanim drogam.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal možnost uporabe vojaške sile proti Kolumbiji, ki jo je označil za državo v resnih težavah. Izjave, ki jih je podal na krovu predsedniškega letala Air Force One, sledijo stopnjevanju napetosti po neuspešnem vdoru v sosednjo Venezuelo. Trump je kolumbijskega predsednika Gustava Petra ostro napadel in ga obtožil neposredne vpletenosti v proizvodnjo ter prodajo kokaina na ameriški trg. Po besedah ameriškega predsednika Petrova oblast ne bo trajala več dolgo, saj naj bi bile razmere v državi nevzdržne. Grožnja z vojaško operacijo predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike do te latinskoameriške države, ki je bila zgodovinsko tesna zaveznica ZDA v regiji. Odnosi so se močno poslabšali že oktobra 2025, ko je Washington prekinil finančno pomoč Bogoti, Trump pa je Petra že takrat označil za nezakonitega preprodajalca drog. Sedanja retorika nakazuje, da Bela hiša ne izključuje več neposrednega posega, s katerim bi poskušala ustaviti tok prepovedanih substanc in odgovoriti na regionalno nestabilnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je potrdil, da se je z Donaldom Trumpom dogovoril o 'mega sporazumu' glede dronov. Po tem dogovoru naj bi Ukrajina Ameriki prodala svoje dokazane drone, medtem ko bi v zameno kupila napredno ameriško orožje. Zelenski je poudaril, da je ta dogovor pomemben preboj in da ameriški narod potrebuje to tehnologijo v svojem arzenalu.

Rusija je Zahodu zagrozila z 'preventivnimi udarci', medtem ko NATO načrtuje hitro dobavo sistemov Patriot. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi morala Moskva razmisliti o predhodnih napadih na Zahod, saj ZDA in njene zaveznice krepijo vojaško pomoč Ukrajini. Hkrati je Rusija ostro kritizirala novoletno Belo knjigo o obrambi Japonske, obtožujoč Tokio, da s svojimi zahodnimi zavezniki zaostruje napetosti v Aziji in spodbuja nevarno vojaško agendo. Rusko zunanje ministrstvo je opozorilo na naraščanje napetosti v regiji in obljubilo odziv.

Dmitrij Medvedjev je ponovil grožnje Avstriji z vojaško silo, če bi se ta pridružila Natu. Opozoril je, da bi Avstrija s tem opustila nevtralnost in se usmerila v militarizem, kar bi po njegovem mnenju povečalo tveganje za državo. Rusija je zagrozila z represalijami, če bi Avstrija poskusila pristopiti k Natu.

Rusija je sporočila, da bo evropske satelite, ki jih uporablja ukrajinska vojska, štela za »legitimne tarče«. Kremelj naj bi mednarodne regulativne organe obvestil, da namerava motiti signal teh satelitov. Ameriški portal "Space Intel Report" poroča, da Rusija vidi te satelite kot neposredno podporo ukrajinskim vojaškim operacijam.

NATO je v četrtek sporočil, da so njihova bojna letala prestregla pet ruskih vojaških letal, ki so letela blizu zračnega prostora zveze NATO v bližini Latvije. Ruska letala niso upoštevala mednarodnih pravil o varnosti letenja. V formaciji so bila tri letala MiG-31, eno Su-30 in še eno neznano letalo. Madžarska bojna letala Gripen so bila aktivirana za identifikacijo in spremljanje ruske formacije.

Združene države Amerike so izvedle odmevno operacijo v Caracasu, med katero so prijele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po zajetju so Madura prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt v zveznem zaporu. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je sporočila, da bo sodelovala z venezuelskim ljudstvom pri tranziciji oblasti, če bodo sprejete ustrezne odločitve o prihodnosti države. Dogodek je sprožil ostre odzive zaveznikov venezuelskega režima. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da mednarodni pravni red in ustanovna listina Združenih narodov očitno ne delujeta več, ter obsodil ameriško ravnanje. Hkrati je kubanski predsednik Miguel Díaz-Canel Bermúdez napovedal, da je Kuba pripravljena Venezueli ponuditi vojaško pomoč, kar dodatno stopnjuje napetosti v regiji in povečuje nevarnost širšega oboroženega spopada v Karibih.

Evropska unija je leta 2022 uvedla sankcije na izvoz ruskega premoga, kar je prizadelo četrtino svetovnega izvoza in močno vplivalo na rusko premogovništvo. Kljub temu je Rusija vztrajala pri doseganju svojih ciljev v Ukrajini, kar je potrdil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov, in poudarila, da je odprta za mir, vendar z Rusijo, ki daje prednost svojim ciljem. Medtem se je proxy vojna v Ukrajini stopnjevala po zavrnjenih ameriških ponudbah za mir, pri čemer ruska vojaška industrijska proizvodnja preplavlja ukrajinske sile.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izrazil zaskrbljenost zaradi domnevnih groženj Zahoda z napadom na Rusijo. Opozoril je, da so tovrstne izjave alarmantne, in omenil domnevne načrte Berlina in Nata za napad na Rusijo, kar nakazuje na napetosti v mednarodnih odnosih.

Severnoameriško poveljstvo zračne in vesoljske obrambe (NORAD) je sporočilo, da so 24. septembra v mednarodnem zračnem prostoru blizu Aljaske zaznali štiri ruska vojaška letala. Ameriški lovci F-16 so bili dvignjeni, da bi prestregli dva ruska strateška bombnika Tu-95MS in dva lovca Su-35. Ameriška vojska je poleg lovcev aktivirala tudi letalo za zgodnje opozarjanje in nadzor E-3.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je podprl izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bi morale države članice Nata sestreljevati ruska letala, ki vstopijo v njihov zračni prostor, če je to potrebno. Ruski ambasador v Franciji, Aleksej Meškov, je ponovil, da bi sestrelitev ruskega letala pomenila vojno. V zadnjih dveh tednih so se povečali vdori v Natov zračni prostor, vključno z napadalnimi droni v Poljski, MiG-39 v Estoniji in nadzornimi droni v Kopenhagnu in Oslu.

V vzhodni Ukrajini, v regijah Doneck in Herson, ruski napadi še naprej zahtevajo civilne žrtve. Medtem pa v ZDA poteka razprava o primerjavi vzdržljivosti ukrajinske vojske in ruske ekonomije, kar po mnenju nekaterih ohranja iluzijo o ranljivosti Rusije.

Izraelske obrambne sile so sporočile, da so v zračnih napadih v Libanonu ubile visokega poveljnika Hezbolaha, Ali Abd al-Qader Ismaila. Medtem je izraelski obrambni minister Izrael Kac ponovil svojo grožnjo z novimi udari na Iran, češ da bi se "izraelska dolga roka" lahko razširila do Teherana in osebno do vrhovnega voditelja Ali Hameneija. Iranski zunanji minister je medtem zatrdil, da je telefonski klic vzpostavil premirje z Izraelom, čeprav je Iran naj bi ga kršil kmalu po njegovi uveljavitvi. Dodatno poročilo navaja, da je Izraelec vohunil za Iranom z uporabo ChatGPT.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo Združene države Amerike ponovno uveljavile Monroejevo doktrino kot temelj svoje zunanje politike na zahodni polobli. V izjavi je Trump poudaril nujnost ponovne vzpostavitve ameriške premoči v regiji in napovedal aktivno politično posredovanje v Venezueli. Kritiziral je prejšnje administracije, ker niso ukrepale ob razlastitvah ameriških naftnih podjetij v regiji, s čimer je neposredno nagovoril interese energetskega sektorja pod vodstvom režima Nicolása Madura. Napoved ponovne uveljavitve doktrine iz 19. stoletja, ki temelji na načelu »Amerika Američanom«, signalizira konec obdobja neposrednega nevmešavanja in napoveduje tako imenovano »diplomacijo topnjač«. Trumpova administracija s tem korakom utemeljuje povečan pritisk na Caracas, ki vključuje gospodarski embargo in grožnje z vojaškimi ukrepi. Po mnenju analitikov gre za poskus dokončne gospodarske osamitve Venezuele in prisilne zamenjave tamkajšnjega režima, kar bi Washingtonu omogočilo ponoven dostop do največjih svetovnih zalog nafte.

Slovenska vlada in zunanje ministrstvo sta izrazila globoko zaskrbljenost nad stopnjevanjem napetosti v Venezueli. Predsednik vlade Robert Golob je poudaril, da si Slovenija ne želi nove vojne, in vsakršen vojaški poseg proti suvereni državi, ki ne temelji na načelih mednarodnega prava, označil za nedopustno dejanje. Vlada skupaj s partnerji v Evropski uniji pozorno spremlja razvoj dogodkov in poziva k mirni rešitvi krize. Odzvala se je tudi koalicijska stranka Levica, ki je morebitne grožnje z intervencijo označila za grobo kršitev mednarodnega prava. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v uradnem sporočilu ponovilo zavezanost Slovenije k deeskalaciji in spoštovanju suverenosti držav. Diplomatska prizadevanja ostajajo osredotočena na preprečevanje nasilja in zagotavljanje stabilnosti v regiji, pri čemer Slovenija usklajuje svoja stališča s skupno zunanjo politiko Evropske unije.

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je na tiskovni konferenci v Beli hiši izjavil, da so ameriške vojaške sile pripravljene na morebitni drugi val napadov na Venezuelo. Trump je poudaril, da bi bil morebitni novi poseg bistveno močnejši od predhodnih operacij, vendar je hkrati dodal, da ameriška administracija trenutno še ne vidi neposredne potrebe po takšnem ukrepanju. Izjave, ki so jih prenašali svetovni mediji, odražajo zaostrene odnose med Washingtonom in Caracasom. Washington ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, če se bodo razmere v južnoameriški državi stopnjevale. Trumpove besede so bile usmerjene predvsem v potrditev pripravljenosti ameriške vojske, da v kratkem času izvede obsežne operacije. Čeprav podrobnosti o naravi teh napadov niso bile razkrite, ameriški predsednik vztraja, da so vse možnosti še vedno na mizi, kar ohranja pritisk na venezuelsko politično vodstvo. Napovedi o drugem valu vdorov oziroma napadov kažejo na odločnost ZDA pri uveljavljanju svojih strateških interesov v regiji.