Po nedavnih napadih Izraela in Združenih držav Amerike na Iran, je Kitajska izrazila svojo podporo Iranu pri ohranjanju nacionalne suverenosti in dostojanstva. Kitajska je poudarila nadaljnjo pomoč Iranu pri upiranju politiki moči in ustrahovanja ter pri obrambi legitimnih pravic in interesov skozi politična pogajanja. Omenjeno je bilo tudi, da bo Iran verjetno okrepil svoje konvencionalne obrambne in ofenzivne zmogljivosti s pomočjo Kitajske, kljub prejšnji splošni kitajski neintervencionistični zunanji politiki in njihovemu 25-letnemu celovitemu strateškemu partnerstvu med državama.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je razkril, da Rusija trenutno sledi dvema satelitoma Intelsat, ki ju uporablja nemška vojska. Opozoril je tudi, da je nad nami 39 ruskih in kitajskih satelitov. Napovedal je 35 milijard evrov investicij v nemško obrambo, pri čemer je poudaril, da je Evropa desetletja bila odvisna od ZDA za svojo varnost v vesolju.

Indija pospešeno razvija svoje zmogljivosti na področju geoobservacijskega obveščanja, pri čemer se zanaša na lasten program New Space, da bi dohitela Kitajsko. Ključni element te strategije je satelit NISAR, ki je rezultat znanstvenega partnerstva z NASO in naj bi bil izstreljen 30. julija. Kljub temu, da je NISAR pomemben korak, se zdi, da ne bo v celoti zadostil naraščajočim potrebam indijske vojske po slikovnih analizah, še posebej v luči vse večje vrzeli v zmogljivostih v primerjavi s Kitajsko.

Argentinski podmorničarji so se skupaj s perujsko mornarico udeležili usposabljanja na taktičnih in potopnih simulatorjih, medtem ko se Argentina po potopu ARA San Juan še vedno spopada s pomanjkanjem strateških podmorniških zmogljivosti. Edina preostala podmornica, ARA Salta, je izven uporabe in služi le za usposabljanje. Medtem je Ekvadorska mornarica prevzela in slovesno odprla svoj novi taktični simulator podmornic, s čimer krepi usposobljenost svojega podmorniškega osebja.

V Venezueli so se v luči morebitnega političnega vakuuma okrepila ugibanja o tem, kdo bi lahko nasledil dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Med najresnejšimi kandidatkami se omenja podpredsednica Delcy Rodríguez, ki velja za eno najvplivnejših osebnosti v državi. Vprašanje nasledstva postaja vse bolj aktualno zaradi nenehnih napetosti med režimom in opozicijo, ki jo podpirajo Združene države Amerike. Analitiki opozarjajo, da bi v primeru Madurovega odhoda ključno vlogo igrala vojska, ki bi lahko posegla v proces tranzicije oblasti, če bi presodila, da so ogroženi njeni interesi ali stabilnost države. Zgodovinski kontekst kaže na Madurovo vztrajanje pri vojaškem razvoju in krepitvi milic, kar je predsednik poudarjal v svojih nagovorih ob začetku let 2025 in 2026. Njegova strategija temelji na prepričanju o nujnosti odpornosti proti zunanjim pritiskom, kar dodatno otežuje možnosti za mirno predajo oblasti opozicijskim silam. Politična prihodnost države ostaja negotova, saj se znotraj vladajoče elite bijejo boji za vpliv, medtem ko mednarodna skupnost pozorno spremlja vsako spremembo v venezuelskem vrhu, ki bi lahko vplivala na regionalno stabilnost in svetovne energetske trge.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanjo politiko in varnost, Kaja Klas, je pozvala države članice Evropske unije, naj hitro okrepijo svoje vojaške zmogljivosti. Poudarila je nujnost, da Evropa okrepi svoje obrambne sposobnosti v trenutnih geopolitičnih razmerah.