Vprašanje nasledstva Nicolása Madura sprožilo ugibanja o prihodnosti Venezuele

Ameriške oborožene sile so v usklajeni vojaški operaciji napadle Venezuelo in zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura. Po poročilih iz Caracasa je v državi nastala politična praznina, saj je bil Maduro, ki je prehodil pot od voznika avtobusa do predsednika države, nasilno odstranjen s položaja in odpeljan v ujetništvo. Združene države Amerike so s tem dejanjem uresničile dolgotrajne grožnje o odstranitvi socialističnega režima, ki so ga obtoževale narkoterorizma in sodelovanja z narkokarteli. V venezuelski prestolnici trenutno vlada negotovost glede prihodnosti režima in možnosti njegove stabilizacije brez osrednje figure. Operacija, ki sledi stopnjevanju napetosti v zadnjih mesecih, je sprožila različne odzive v mednarodni skupnosti, medtem ko opozicijske sile pod vodstvom Maríe Corine Machado vidijo priložnost za popoln prevzem oblasti. Ameriška administracija pod vodstvom Donalda Trumpa je s to potezo potrdila svojo odločenost za radikalno spremembo politične krajine v Južni Ameriki.

Sile Združenih držav Amerike so v zgodnjih jutranjih urah izvedle vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele dolgoletnega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Po navedbah ameriških oblasti bodo Maduru, ki so ga po aretaciji prepeljali v ZDA, sodili zaradi obtožb o trgovini z drogami in korupciji. Dogodek je v Caracasu sprožil mešane odzive, saj so nekateri prebivalci proslavljali konec režima, drugi pa proti ameriškemu posredovanju ostro protestirali. Strmoglavljenje Madura je povzročilo precejšen politični vakuum v državi, ki jo že leta pestita gospodarska kriza in zatiranje opozicije. Medtem ko ameriški predsednik Donald Trump napad označuje za uspeh pri zagotavljanju varnosti v regiji, ostaja vprašanje prihodnjega vodstva Venezuele odprto. Številni opozicijski voditelji so po lanskih spornih volitvah zapustili državo, zato trenutno ni jasnega naslednika, ki bi lahko prevzel nadzor nad državo po padcu Madura. Operacija korenito spreminja geopolitično ravnovesje v Latinski Ameriki in predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Združene države Amerike so v hitri in kirurško natančni vojaški operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Operacija se je začela z zračnimi napadi na ključne točke v prestolnici, po katerih so ameriške specialne enote izvedle desant in pridržale predsednika. Maduro je bil nemudoma prepeljan v oporišče v New Yorku, kjer so ga v lisicah predali ameriškim organom pregona. Ameriško ministrstvo za pravosodje ga bremeni narkoterorizma in posedovanja orožja, medtem ko ZDA napovedujejo začasno upravljanje države. Venezuelska opozicijska voditeljica in nobelovka María Corina Machado je ob novici o zajetju izjavila, da je v državo končno prišla svoboda. Kljub padcu Madura pa ostaja vprašanje prihodnosti Venezuele negotovo, saj številni njegovi zavezniki še vedno zasedajo ključne položaje v državnem aparatu. Medtem ko Kitajska zahteva takojšnjo izpustitev Madura, Združeni narodi opozarjajo, da tovrstno vojaško posredovanje ustvarja nevaren mednarodni precedens. Razmere v državi so napete, številni migranti v tujini pa z mešanimi občutki upanja in strahu pričakujejo nadaljnji razvoj dogodkov.