Vojska Izraela je začela z lokalnimi taktičnimi premirji v treh gosto poseljenih območjih Gaze, ki trajajo 10 ur dnevno. V tem času je dovoljen vstop humanitarne pomoči po kopenski in zračni poti. Začasna ustavitev vojaških operacij poteka do nadaljnjega.

V ruski regiji Voronež je bil v torek, 6. decembra 2026, začasno ustavljen železniški promet na odseku Jevdakovo–Saguni zaradi poškodb železniške infrastrukture. Po navedbah tiskovne službe Jugovzhodne železnice (JuVŽD) so poškodbe kontaktne mreže in tirov povzročili ostanki sestreljenega ukrajinskega brezpilotnega letalnika, ki so padli na območje proge ob 3. uri in 2 minuti po lokalnem času. Zaradi incidenta so zabeležili večje zamude potniških vlakov, ki so namenjeni v Moskvo in iz nje. Ruske tehnične službe so nemudoma začele popravila na poškodovanem odseku in po nekaj urah ponovno vzpostavile prevoznost proge. Ruski uradniki so potrdili, da je bila infrastruktura tarča napada, vendar so poudarili, da so sistemi zračne obrambe letalnik uspešno prestregli, škoda pa je nastala zgolj zaradi padajočih delov uničenega objekta. V incidentu po trenutnih podatkih ni bilo žrtev med potniki ali železniškim osebjem.

Rusija je v Severodvinsku slovesno zagnala novo jedrsko podmornico četrte generacije Knez Požarski, opremljeno z najsodobnejšimi raketnimi in torpednimi sistemi. Medtem je Kremlj ponovil, da bi se ruski predsednik Putin lahko sestal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim le kot zadnji korak k miru, pred podpisom mirovnega sporazuma.

Poročilo The Washington Posta, ki se sklicuje na izraelske in ameriške obveščevalne vire, navaja, da je Izrael med 12-dnevno vojaško operacijo "Rising Lion" onesposobil iranske programe za jedrsko orožje, "doomsday" EMP in vodikove bombe. Poleg znanih jedrskih lokacij so bili tarča tudi tajni programi. Medtem je nizozemska obveščevalna služba v svojem poročilu prvič označila Izrael za grožnjo zaradi domnevnih dezinformacijskih kampanj in poskusov vplivanja na nizozemsko politiko, kar sledi naraščajočim napetostim zaradi Gaze. Yamanitski Huti so napovedali, da bodo ciljali "vsa tuja plovila povezana z Izraelom", ne glede na njihov cilj, ter napovedali, da bodo prešli v "4. fazo" pomorske blokade proti Izraelu, pri čemer bodo napadali podjetja, ki poslujejo z izraelskimi pristanišči. Izraelska mornarica je medtem blizu Gaze zasegla ladjo aktivistov, ki je poskušala prekršiti pomorsko blokado.

Jemenski Hutiji so napovedali četrto fazo vojaških operacij, v okviru katere bodo napadali ladje vseh narodnosti, če so povezane s podjetji, ki poslujejo z izraelskimi pristanišči. Ta napoved sledi povečanju napetosti v regiji.

Po poročanju Reuters naj bi Elon Musk konec septembra 2022 ukazal izklop satelitske komunikacijske storitve Starlink na območju Hersona. Ta poteza naj bi preprečila načrte ukrajinske vojske za obkolitev ruskih položajev v Berislavu in povzročila resne motnje v komunikaciji na fronti. Gre za prvi dokumentirani primer zavestne omejitve delovanja Starlinka na območju bojev, ko naj bi Musk naročil inženirju SpaceX blokirati omrežje.

V Belgorodski oblasti je bil v mestu Grajvoron ranjen civilist, ko je ukrajinski FPV-dron napadel njegovo vozilo. V Brjanski oblasti sta bila ranjena dva voznika kmetijskega podjetja v napadu dveh kamikaza dronov na osebni avtomobil in vozilo za prevoz krme.

Savdska Arabija je v Jemnu izvedla zračne napade na pošiljke orožja Združenih arabskih emiratov, namenjene južnim separatistom v provinci Hadramut. Jemenski predsedniški svet, ki ga podpira Savdska Arabija, je razglasil izredno stanje in zahteval umik enot Združenih arabskih emiratov iz države v 24 urah. V Združenih arabskih emiratih so aretirali domnevnega vodjo narkokartela iz Ekvadorja.

Donald Trump je v poznih nočnih urah objavil skoraj 100 objav na Truth Social, v katerih je širil teorije zarote o volitvah in grozil. Prav tako je obtožil guvernerja Minnesote Tima Walza, da je odgovoren za smrt demokratskega poslanca. Trump je tudi zahteval, da Indija ustavi uvoz ruske nafte, sicer se lahko sooči z višjimi carinami. Nadalje, projekt pod vodstvom Trumpa je bil označen kot koruptiven zaradi gradnje dvorane v Beli hiši.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost so zanikali ruske trditve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. Donald Trump je delil uredniški komentar New York Posta, ki krivi Putina za nadaljevanje vojne v Ukrajini.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z napadom z dronom na hotel in kavarno v vasi Khorly v Hersonski regiji, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka, in ranila več kot 50 oseb. Do napada je prišlo med novoletnim praznovanjem.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle serijo napadov na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so uporabile brezpilotne letalnike dolgega dosega. Po navedbah uradnika varnostne službe SSU je bil tarča napada naftni terminal v mestu Ribinsk, ki velja za ključno logistično vozlišče za oskrbo z gorivom, kjer je zaradi napada izbruhnil obsežen požar. Istočasno je generalštab ukrajinske vojske poročal o uspešnih zadetkih rafinerije v južnem pristanišču Tuapse ter naftnega terminala na polotoku Taman v Krasnodarskem okraju. Po ukrajinskih navedbah so bili v napadih poškodovani predelovalni obrati rafinerije in dva pomola na naftnem terminalu. Ti napadi predstavljajo del stopnjevane strategije Kijeva, ki želi s ciljanjem energetske infrastrukture oslabiti ruske logistične zmogljivosti in zmanjšati prihodke Moskve od prodaje energentov.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek na položaj vodje svojega kabineta imenoval generala Kirila Budanova, dosedanjega načelnika vojaške obveščevalne službe (GUR). Budanov je na tem ključnem položaju zamenjal Andrija Jermaka, ki je pred mesecem dni odstopil zaradi vpletenosti v korupcijski škandal. Odločitev o imenovanju prvega vojaškega častnika na čelo predsedniškega urada odraža novo prednostno usmeritev Kijeva v vprašanja varnosti, obrambe in mirovnih pogajanj v času, ko se ruska invazija približuje četrtemu letu trajanja. Imenovanje sovpada z intenzivnimi diplomatskimi prizadevanji pod vodstvom Združenih držav Amerike za končanje vojne. V Kijevu so se v soboto zbrali svetovalci za nacionalno varnost iz več kot 15 držav, vključno s predstavniki Evropske unije in zveze Nato, da bi uskladili podrobnosti mirovnih predlogov in varnostnih jamstev. Hkrati so se na bojiščih nadaljevali srditi spopadi; analize kažejo, da je ruska vojska v letu 2025 osvojila več ozemlja kot v prejšnjih dveh letih skupaj, kar dodatno stopnjuje pritisk na ukrajinsko politično vodstvo. Medtem ko Zelenski krepi svojo ekipo, so ruske oblasti obtožile Ukrajino napada z droni v okupirani regiji Herson, v katerem naj bi umrlo 27 ljudi, kar so v Kijevu ostro zanikali.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Vrhovno sodišče Venezuele (TSJ) je v soboto zvečer uradno imenovalo podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico države. Odločitev je sledila razglasitvi "prisilne odsotnosti" dosedanjega predsednika Nicolása Madura, ki so ga v vojaški operaciji zajele sile Združenih držav Amerike. Sodišče je dogajanje označilo za tujo vojaško agresijo in ugrabitev, kar je povzročilo materialno nezmožnost vodenja države. Rodríguezova je po prevzemu funkcije aktiviral Svet za nacionalno obrambo ter vrhovnemu sodišču poslala odlok o razglasitvi izrednega stanja zaradi zunanjih pretresov, ki naj bi v prihodnjih urah omogočil polno izvajanje pooblastil. Ustavni senat je v svoji sodbi pojasnil, da gre za začasno odsotnost predsednika, kar podpredsednici omogoča opravljanje funkcije za obdobje do 90 dni. S tem se je sodišče za zdaj izognilo razglasitvi trajne odsotnosti, ki bi zahtevala razpis novih volitev v 30 dneh. Imenovanje je bilo objavljeno v televizijskem in radijskem nagovoru sodnice Tanie D'Amelio, medtem ko razmere v državi po obsežnih ameriških zračnih napadih ostajajo napete. Nova predsednica pričakuje polno podporo sodstva pri stabilizaciji razmer v državi.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto sporočilo, da so ruske oborožene sile izvedle vrsto napadov na ključno ukrajinsko energetsko in pristaniško infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so bili cilji izbrani zaradi njihove vloge pri podpori ukrajinskemu vojaško-industrijskemu kompleksu. Napadi, ki so bili izvedeni z uporabo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov, raketnih enot in artilerije, so bili usmerjeni tudi na mesta za sestavljanje in skladiščenje dronov dolgega dosega ter radarske postaje zračne obrambe. Poleg infrastrukturnih objektov so ruske sile po lastnih trditvah zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 156 različnih okrajih. Ruska stran poroča tudi o uspešnem delovanju svoje zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 15 vodenih letalskih bomb, dva izstrelka ameriškega sistema HIMARS in 124 brezpilotnih letalnikov. Ti povračilni ukrepi sledijo podobnim napadom na energetski sistem, ki jih je Rusija izvedla zadnji dan lanskega leta, s čimer se nadaljuje strategija sistematičnega uničevanja energetskega zaledja ukrajinske vojske.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihovi sistemi zračne obrambe v zadnjih 24 urah uničili 360 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov letalskega tipa. Poleg tega so prestregli dve vodeni letalski bombi in dva izstrelka raketnega sistema HIMARS.

Ruska vojska je v nočnih urah izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v ukrajinski regiji Odesa, pri čemer sta bila zadeta in močno poškodovana dva objekta v lasti podjetja DTEK. Po navedbah energetskega podjetja so napadi povzročili obsežno materialno škodo na ključni opremi, kar bo zahtevalo dolgotrajna popravila za ponovno vzpostavitev delovanja omrežja. Incident se je zgodil v času prednovoletnih praznikov, kar dodatno otežuje oskrbo prebivalstva z električno energijo. Lokalne oblasti in tehniki podjetja DTEK so že pričeli z ocenjevanjem škode, vendar opozarjajo, da je uničenje znatno. Napadi na civilno energetsko infrastrukturo so del širše ruske strategije onemogočanja stabilne oskrbe z energijo v zimskem času, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v črnomorskem pristaniškem mestu. Časovno okno napada kaže na namerno stopnjevanje pritiska na ukrajinsko energetsko vozlišče pred koncem leta.