Rusko ministrstvo za obrambo je v soboto sporočilo, da so ruske oborožene sile izvedle vrsto napadov na ključno ukrajinsko energetsko in pristaniško infrastrukturo. Po navedbah ruskih oblasti so bili cilji izbrani zaradi njihove vloge pri podpori ukrajinskemu vojaško-industrijskemu kompleksu. Napadi, ki so bili izvedeni z uporabo operativno-taktičnega letalstva, brezpilotnih letalnikov, raketnih enot in artilerije, so bili usmerjeni tudi na mesta za sestavljanje in skladiščenje dronov dolgega dosega ter radarske postaje zračne obrambe. Poleg infrastrukturnih objektov so ruske sile po lastnih trditvah zadele točke začasne namestitve ukrajinskih enot in tujih najemnikov v 156 različnih okrajih. Ruska stran poroča tudi o uspešnem delovanju svoje zračne obrambe, ki naj bi sestrelila 15 vodenih letalskih bomb, dva izstrelka ameriškega sistema HIMARS in 124 brezpilotnih letalnikov. Ti povračilni ukrepi sledijo podobnim napadom na energetski sistem, ki jih je Rusija izvedla zadnji dan lanskega leta, s čimer se nadaljuje strategija sistematičnega uničevanja energetskega zaledja ukrajinske vojske.

Ruske vojaške enote so v zadnjih 24 urah na območju Harkova preprečile dva poskusa preboja ukrajinskih sil proti mestu Kupjansk. Kot je sporočil načelnik tiskovnega središča skupine sil Zahod Ivan Bigma, sta ruska 6. armada in njene podrejene enote odbili napada 92. jurišne brigade in 15. brigade ukrajinske nacionalne garde. Do spopadov je prišlo v bližini naselij Palamarevka in Blagodatovka, kjer so ukrajinske enote neuspešno skušale presekati ruske obrambne linije. Dogajanje predstavlja nadaljevanje intenzivnih spopadov na severovzhodnem delu fronte, kjer Rusija po navedbah uradne Moskve ohranja nadzor nad ključnimi strateškimi točkami. Ruske sile naj bi s pravočasnim odkritjem premikov ukrajinskih formacij in uporabo artilerijskega ognja ustavile napredovanje nasprotnika, še preden bi ta dosegel mestno obrobje Kupjanska. Ukrajinska stran teh konkretnih navedb o neuspehu pri Palamarevki in Blagodatovki še ni podrobneje komentirala. Operacija na tem območju je neposredno povezana z decembrskimi ukazi ruskega predsednika Vladimirja Putina o razširitvi varnostnega pasu v regijah Harkov in Sumi. Cilj teh ofenzivnih in obrambnih operacij je po besedah ruskega generalštaba zagotoviti stabilnost na mejnih območjih in preprečiti ukrajinsko protiofenzivo na strateško pomembnem vozlišču Kupjansk.

Izraelske oblasti so prepovedale vstop v Gazo 37 mednarodnim humanitarnim organizacijam, vključno z organizacijo Zdravniki brez meja (MSF). Izrael je odločitev utemeljil z zahtevo po predložitvi seznamov s podatki o palestinskih uslužbencih, česar nevladne organizacije niso storile. Zdravniki brez meja so ukrep označili za skandalozno vmešavanje in resen udarec za humanitarno pomoč v palestinski enklavi, kjer se prebivalstvo spopada z izjemno težkimi razmerami. Zaradi nizkih temperatur in pomanjkanja osnovnih dobrin, katerih uvoz Izrael še naprej omejuje, se humanitarna kriza poglablja. V taborišču Nusajrat je zaradi podhlajenosti umrl palestinski otrok, Združeni narodi pa so potrdili tudi smrt dečka, ki je utonil ob poplavah taborišča. Poleg mraza in poplav prebivalce ogrožajo tudi požari v šotorih; v enem izmed njih je v mestu Gaza izgubila življenje ena oseba, pet pa je bilo ranjenih. Medtem ko Izrael po poročanju lokalnih medijev razmišlja o ponovnem odprtju prehoda Rafa, palestinsko ljudstvo še naprej plačuje visok krvni davek zaradi vojaških operacij in pomanjkanja kritične infrastrukture.

Vojska Izraela je začela z lokalnimi taktičnimi premirji v treh gosto poseljenih območjih Gaze, ki trajajo 10 ur dnevno. V tem času je dovoljen vstop humanitarne pomoči po kopenski in zračni poti. Začasna ustavitev vojaških operacij poteka do nadaljnjega.

Rusija je v Severodvinsku slovesno zagnala novo jedrsko podmornico četrte generacije Knez Požarski, opremljeno z najsodobnejšimi raketnimi in torpednimi sistemi. Medtem je Kremlj ponovil, da bi se ruski predsednik Putin lahko sestal z ukrajinskim predsednikom Zelenskim le kot zadnji korak k miru, pred podpisom mirovnega sporazuma.

Ukrajinska zunanja obveščevalna služba je opozorila, da Ruska federacija pripravlja obsežno oboroženo provokacijo s številnimi žrtvami, ki naj bi se zgodila 7. januarja ali v dneh neposredno pred pravoslavnim božičem. Po navedbah Kijeva je glavni namen načrtovanega napada sabotaža mirovnih pogajanj, pri katerih kot posrednik sodeluje ameriški predsednik Donald Trump. Ukrajinski obveščevalci trdijo, da Kreml načrtuje prehod z informacijskih manipulacij na dejanske vojaške napade na objekte z močnim simbolnim pomenom, kot so verska svetišča v Rusiji ali na zasedenih območjih Ukrajine. Operacija naj bi vključevala uporabo zahodnih dronov, ki so bili zajeti na fronti, da bi odgovornost za napad lažno pripisali Ukrajini in s tem diskreditirali njeno vodstvo pred mednarodno javnostjo. To opozorilo sledi predhodnim obtožbam Kijeva o insceniranem ruskem napadu na rezidenco Vladimirja Putina v Valdaju, kar naj bi Moskva že uporabila za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč. Ukrajinska stran poudarja, da takšne operacije pod »tujo zastavo« odražajo uveljavljen modus operandi ruskih specialnih služb.

Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so njihove enote v zadnjem tednu prevzele nadzor nad devetimi naselij v Ukrajini. Operacije so potekale na več delih fronte, pri čemer so ruske sile po lastnih navedbah zasedle pet naselij v samooklicani Donecki ljudski republiki, tri v Zaporoški oblasti in eno v Harkovski oblasti. Med izpostavljenimi kraji so Dimitrov, Rodinsko, Artemovka in Volno, ki jih je zavzela skupina enot Center, ter Boguslavka v Harkovski oblasti, ki jo je zasedla skupina Zahod. Poročilo navaja, da so ruske enote ob napredovanju povzročile znatne izgube ukrajinski vojski v tehniki in moštvu. Skupina enot Vzhod je po ruskih navedbah zavzela strateško pomembno naselje Guljajpolje, medtem ko sta bili v Zaporoški oblasti zasedeni še naselji Stepnogorsk in Lukjanovsko. Ruska stran trdi, da so v tem obdobju izvedli tudi več masovnih napadov z visokotehnološkim orožjem na ukrajinske vojaške objekte in infrastrukturo, s čimer so dodatno oslabili obrambne zmogljivosti nasprotnika.

Poročilo The Washington Posta, ki se sklicuje na izraelske in ameriške obveščevalne vire, navaja, da je Izrael med 12-dnevno vojaško operacijo "Rising Lion" onesposobil iranske programe za jedrsko orožje, "doomsday" EMP in vodikove bombe. Poleg znanih jedrskih lokacij so bili tarča tudi tajni programi. Medtem je nizozemska obveščevalna služba v svojem poročilu prvič označila Izrael za grožnjo zaradi domnevnih dezinformacijskih kampanj in poskusov vplivanja na nizozemsko politiko, kar sledi naraščajočim napetostim zaradi Gaze. Yamanitski Huti so napovedali, da bodo ciljali "vsa tuja plovila povezana z Izraelom", ne glede na njihov cilj, ter napovedali, da bodo prešli v "4. fazo" pomorske blokade proti Izraelu, pri čemer bodo napadali podjetja, ki poslujejo z izraelskimi pristanišči. Izraelska mornarica je medtem blizu Gaze zasegla ladjo aktivistov, ki je poskušala prekršiti pomorsko blokado.

Jemenski Hutiji so napovedali četrto fazo vojaških operacij, v okviru katere bodo napadali ladje vseh narodnosti, če so povezane s podjetji, ki poslujejo z izraelskimi pristanišči. Ta napoved sledi povečanju napetosti v regiji.

Po poročanju Reuters naj bi Elon Musk konec septembra 2022 ukazal izklop satelitske komunikacijske storitve Starlink na območju Hersona. Ta poteza naj bi preprečila načrte ukrajinske vojske za obkolitev ruskih položajev v Berislavu in povzročila resne motnje v komunikaciji na fronti. Gre za prvi dokumentirani primer zavestne omejitve delovanja Starlinka na območju bojev, ko naj bi Musk naročil inženirju SpaceX blokirati omrežje.

Ukrajinska vojaška obveščevalna služba HUR je konec lanskega decembra izvedla zapleteno operacijo, s katero je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RDK), ki se bori na strani Kijeva. Namen te taktične prevare je bil razkritje ruskega zarote in pridobitev razpisane nagrade za njegovo glavo. Po poročanju tujih agencij so ukrajinski agenti z operacijo uspešno pridobili 425.000 evrov nagrade, ki jo je Moskva razpisala za Kapustina, saj slednji za Kremelj predstavlja enega ključnih sovražnikov države. Operacija se je odvila v času, ko ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski podaja optimistične izjave glede možnosti za sklenitev mirovnega sporazuma. Po njegovih besedah naj bi bila Ukrajina le še približno deset odstotkov oddaljena od končnega dogovora, čeprav razmere na fronti ostajajo napete. Uspešna akcija službe HUR ne le finančno koristi ukrajinski obrambi, temveč predstavlja tudi psihološko zmago nad ruskimi obveščevalnimi strukturami, ki so verjele v uspeh domnevnega atentata na vodjo enote RDK. RDK je sicer enota, sestavljena iz ruskih državljanov, ki nasprotujejo režimu Vladimirja Putina in aktivno sodelujejo v vojaških operacijah proti ruskim silam. S tem ko so ukrajinski obveščevalci prelisičili nasprotno stran, so hkrati zavarovali enega svojih pomembnih zaveznikov in pridobili sredstva, ki bodo po navedbah virov namenjena nadaljnjim obrambnim dejavnostim države. Incident potrjuje, da se vojna v veliki meri bije tudi na področju informacijskega in hibridnega vojskovanja.

Namestnik predsednika ruskega varnostnega sveta Dmitrij Medvedev je napovedal ostre povračilne ukrepe zaradi domnevnega ukrajinskega napada z droni na naselje Horli v Hersonski oblasti. V napadu na silvestrovo, ki je po ruskih navedbah ciljal kavarno in hotel na obali Črnega morja, naj bi bili ubiti civilisti. Medvedev je dogodek označil za nameren in brutalen zločin, ki ga je primerjal z nacističnimi poboji v vasi Hatin leta 1943. Po njegovih besedah morajo povračilne ukrepe občutiti tako neposredni storilci kot tudi njihovi poveljniki, napad pa je opredelil kot teroristično dejanje. Ruska stran trdi, da je šlo za načrtovan napad na civilne objekte v času praznovanja novega leta. Napetosti v regiji Herson se tako še naprej stopnjujejo, saj obe strani redno poročata o uporabi brezpilotnih letalnikov za napade na cilje za frontno črto. Izjave Medvedeva odražajo nadaljevanje ostre retorike Kremlja glede vojaških operacij v Ukrajini in napovedujejo morebitno zaostritev ruskih povračilnih operacij na ukrajinsko infrastrukturo in poveljniške centre.

Savdska Arabija je v Jemnu izvedla zračne napade na pošiljke orožja Združenih arabskih emiratov, namenjene južnim separatistom v provinci Hadramut. Jemenski predsedniški svet, ki ga podpira Savdska Arabija, je razglasil izredno stanje in zahteval umik enot Združenih arabskih emiratov iz države v 24 urah. V Združenih arabskih emiratih so aretirali domnevnega vodjo narkokartela iz Ekvadorja.

Rusko politično vodstvo je napovedalo zaostritev svojih pogojev v pogajanjih za končanje vojne v Ukrajini. Zunanje ministrstvo Ruske federacije trdi, da Kijev s podporo evropskih zaveznic načrtuje nove ofenzivne operacije proti ruskim ciljem, kar po mnenju Moskve onemogoča dolgoročno rešitev konflikta. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je ob tem poudaril, da Evropa neposredno spodbuja Kijev k nadaljnjemu stopnjevanju napetosti, kar bo po njegovih besedah preprečilo kakršen koli preboj v mirovnem procesu. Hkrati so se v mednarodnem prostoru zvrstila ostra medsebojna obtoževanja med stranema v konfliktu, medtem ko vojaške operacije zasenčijo vsa diplomatska prizadevanja. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je v preteklosti napovedoval hiter konec sovražnosti, se ob zadnjih dogodkih ni želel zavezati k časovnemu okvirju za sklenitev mirovnega sporazuma. Položaj na terenu in diplomatski zastoj kažejo na to, da so možnosti za takojšnjo prekinitev ognja minimalne, saj Rusija pogoje za mir zdaj veže na strožje varnostne in ozemeljske zahteve.

Ameriški strokovnjaki za nacionalno varnost so zanikali ruske trditve, da je Ukrajina z droni napadla Putinovo rezidenco. Donald Trump je delil uredniški komentar New York Posta, ki krivi Putina za nadaljevanje vojne v Ukrajini.

Rusija je obtožila Ukrajino, da je z napadom z dronom na hotel in kavarno v vasi Khorly v Hersonski regiji, ki je pod ruskim nadzorom, ubila najmanj 24 ljudi, med njimi tudi otroka, in ranila več kot 50 oseb. Do napada je prišlo med novoletnim praznovanjem.

Ukrajinske oborožene sile so izvedle serijo napadov na rusko energetsko infrastrukturo, pri čemer so uporabile brezpilotne letalnike dolgega dosega. Po navedbah uradnika varnostne službe SSU je bil tarča napada naftni terminal v mestu Ribinsk, ki velja za ključno logistično vozlišče za oskrbo z gorivom, kjer je zaradi napada izbruhnil obsežen požar. Istočasno je generalštab ukrajinske vojske poročal o uspešnih zadetkih rafinerije v južnem pristanišču Tuapse ter naftnega terminala na polotoku Taman v Krasnodarskem okraju. Po ukrajinskih navedbah so bili v napadih poškodovani predelovalni obrati rafinerije in dva pomola na naftnem terminalu. Ti napadi predstavljajo del stopnjevane strategije Kijeva, ki želi s ciljanjem energetske infrastrukture oslabiti ruske logistične zmogljivosti in zmanjšati prihodke Moskve od prodaje energentov.

Ukrajinske oblasti so odločno zavrnile navedbe Moskve o domnevnem napadu z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Ukrajinski minister za zunanje zadeve Andrii Sybiha je poudaril, da gre za popolno izmišljotino in taktično potezo Kremlja, s katero želi Rusija upravičiti stopnjevanje lastnih vojaških operacij. Podobno je ocenil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki v obtožbah vidi poskus spodkopavanja mirovnih pogajanj. Kljub vztrajnim trditvam Moskve neodvisni viri in zahodni zavezniki, vključno s Parizom, poudarjajo, da za domnevni napad ni nobenih dokazov. V regiji, ki leži približno 400 kilometrov severozahodno od Moskve, niso dokumentirali nobenih napadov. Analitiki opozarjajo, da bi Rusija incident lahko izkoristila kot izgovor za zaostritev svojih pogajalskih izhodišč v diplomatskih procesih, ki jih poskušajo oživiti ZDA in evropske države. Medtem ko se diplomatska napetost stopnjuje, Rusija nadaljuje z vojaškimi pritiski, vključno z namestitvijo raket v Belorusiji.

Ruska vojska je v nočnih urah izvedla obsežen napad na energetsko infrastrukturo v ukrajinski regiji Odesa, pri čemer sta bila zadeta in močno poškodovana dva objekta v lasti podjetja DTEK. Po navedbah energetskega podjetja so napadi povzročili obsežno materialno škodo na ključni opremi, kar bo zahtevalo dolgotrajna popravila za ponovno vzpostavitev delovanja omrežja. Incident se je zgodil v času prednovoletnih praznikov, kar dodatno otežuje oskrbo prebivalstva z električno energijo. Lokalne oblasti in tehniki podjetja DTEK so že pričeli z ocenjevanjem škode, vendar opozarjajo, da je uničenje znatno. Napadi na civilno energetsko infrastrukturo so del širše ruske strategije onemogočanja stabilne oskrbe z energijo v zimskem času, kar neposredno vpliva na humanitarne razmere v črnomorskem pristaniškem mestu. Časovno okno napada kaže na namerno stopnjevanje pritiska na ukrajinsko energetsko vozlišče pred koncem leta.

Ukrajinske sile so na zadnji dan leta 2025 izvedle obsežen napad z brezpilotnimi letalniki na rusko energetsko infrastrukturo v notranjosti države. Glavna tarča napada je bilo skladišče goriva Rosrezerv v mestu Ribinsk v regiji Jaroslavelj, kjer je po navedbah lokalnih virov in ukrajinske varnostne službe SBU izbruhnil obsežen požar. Skladišče FGKU Kombinat "Temp" predstavlja kritično točko v ruskem državnem sistemu rezerv, saj služi kot ključno logistično vozlišče za shranjevanje in distribucijo naftnih derivatov v severovzhodnem delu Ruske federacije. Operacija, ki jo je SBU označila za kirurški poseg v oskrbovalne verige ruske vojske, je povzročila znatno gospodarsko in logistično škodo. Poleg regije Jaroslavelj so ukrajinski droni dolgega dosega tarče napadli tudi severno od Moskve ter v južni regiji Krasnodar, kjer so bili cilji naftna rafinerija in terminal. Ti napadi so neposredno nadaljevanje sistematične strategije Kijeva, ki želi z uničevanjem energetske infrastrukture omejiti operativne sposobnosti ruskih sil na fronti in zmanjšati izvozne prihodke Moskve.