Rusija, Venezuela, Brazilija in Podemos obsodili ameriško agresijo v Venezueli

Nicolás Maduro naj bi decembra zavrnil ponudbo ZDA o odhodu v Turčijo. Po poročanju New York Timesa je v ameriški vojaški operaciji v Venezueli umrlo najmanj 40 ljudi, število žrtev pa se je povečalo na 80.

Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo obsežne vojaške operacije v Venezueli, v kateri so pripadniki elitne enote Delta zajeli venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo Silio Flores. Operacija se je pričela v zgodnjih jutranjih urah 3. januarja s serijo zračnih napadov na ključne vojaške objekte v okolici prestolnice Caracas, vključno z letalsko bazo La Carlota in oporiščem Fuerte Tiuna. Po navedbah Bele hiše so Madura že prepeljali na lokacijo izven Venezuele, po poročanju nekaterih virov pa naj bi se nahajal v ameriški zvezni državi New York, kjer mu grozi sojenje zaradi obtožb o narkoterorizmu. Ameriški predsednik je operacijo označil za »bleščečo« in pojasnil, da so pri izsleditvi Madura sodelovali obveščevalni viri znotraj venezuelske vlade. Kljub zajetju vodstva venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez trdi, da Maduro ostaja edini zakoniti predsednik, in dejanja ZDA označuje za imperialistično agresijo. Trump je v izjavah za javnost nakazal, da se namerava izogniti dolgotrajni namestitvi ameriških sil v državi, če bo Rodriguezova sodelovala pri mirnem prehodu oblasti in uresničevanju ameriških interesov glede naravnih virov. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko so države, kot sta Nikaragva in Kuba, obsodile napad, sta nemški kancler Friedrich Merz in madžarski premier Viktor Orban zavzela previdnejše stališče. Merz je izpostavil kompleksnost pravne kvalifikacije napada, Orban pa je izrazil zaskrbljenost zaradi morebitne energetske inflacije in vpliva krize na svetovne trge nafte.

Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle obsežno in kompleksno vojaško operacijo v Venezueli, ki se je končala z zajetjem predsednika Nicolasa Madura in njegove soproge Silie Flores. Elitne enote ameriške vojske Delta so Madura zajele v nočnih urah, k čemur naj bi po navedbah medijev pomembno prispeval tajni vir ameriške obveščevalne agencije CIA znotraj venezuelske vlade. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo označil za »bleščeč udar«, ki je vključeval več kot 150 letal za nevtralizacijo venezuelske zračne obrambe. Venezuelska podpredsednica Delcy Rodriguez je napad označila za agresijo brez primere pod pretvezo boja proti narkoterorizmu, medtem ko je Maduro v državi pred zajetjem razglasil izredno stanje in pozval k oboroženemu odporu. Po poročanju tujih medijev je v operaciji življenje izgubilo najmanj 40 ljudi, vključno s civilisti. Medtem ko nekatere države, kot je Nikaragva, ostro obsojajo ameriško posredovanje, evropski voditelji, med njimi nemški kancler Friedrich Merz, ostajajo previdni pri pravni oceni posega, poudarjajo pa nujnost stabilnosti in prehoda k legitimno izvoljeni vladi. Združene države so kljub zajetju voditelja napovedale ohranitev omejitev na izvoz venezuelske nafte, s čimer želijo ohraniti vpliv na prihodnji politični razvoj države.