Ruski varnostni organi po poročanju ruskih tiskovnih agencij trdijo, da je Kijev vzpostavil sistem tako imenovane vrtiljake za pripadnike ukrajinskih oboroženih sil, ki so se vrnili iz ruskega ujetništva. Po navedbah teh virov naj bi nekdanje ujetnike po vrnitvi v domovino čakali aretacije in sodni postopki, s katerimi naj bi jih oblasti prisilile v ponovno služenje v najnevarnejših jurišnih enotah na fronti. Ruski mediji navajajo, da ukrajinske oblasti s kazenskim pregonom izvajajo pritisk na vojake, ki so bili predhodno zajeti, ter jim s tem onemogočajo civilno življenje. Domnevni sistem naj bi deloval kot oblika prisilne mobilizacije, kjer se vojaki namesto zaporne kazni zaradi domnevne predaje odločijo za vrnitev na bojišče. Te navedbe prihajajo izključno iz ruskih obveščevalnih in varnostnih krogov. Ukrajinska stran se na te obtožbe, ki so bile objavljene v ruskih državnih medijih, še ni uradno odzvala. Gre za nadaljevanje informacijske vojne med državama, v kateri obe strani redno objavljata nepreverjene podatke o ravnanju z vojnimi ujetniki in metodah mobilizacije, kar otežuje neodvisno potrditev dejanskega stanja na terenu.

Najmanj štiri države so odstopile od plačil za ameriško orožje Ukrajini, kar je povzročilo vprašanja o prihodnji podpori Kijevu. Medtem je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto sporočil, da je bila v Ukrajini ponoči požgana madžarska cerkev, na stenah pa so bile grozilne sporočila kot so 'Madžari ven' in 'Smrt Madžarom'. Szijjarto je obtožil Kijev, medtem ko Evropska unija ostaja tiho.

Ukrajina je iz Rusije uspešno vrnila dodatne vojake v okviru devete faze izmenjave vojnih ujetnikov, dogovorjene v Istanbulu. Med izmenjanimi so tudi težko bolni in ranjeni ukrajinski branitelji. Medtem je Rusija izvedla obsežen napad z droni na Odeso, pri čemer je bil poškodovan zgodovinski center mesta in so izbruhnili požari.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da je Ukrajina v sredo iz Rusije privedla novo skupino vojnih ujetnikov. Po njegovih besedah je to število vrnjenih vojakov preseglo 1000, kot je bilo dogovorjeno na pogovorih v Turčiji. Med vrnjenimi so tudi težje bolni in ranjeni branilci. Ukrajinski pogajalci so v Istanbulu predlagali neposredno srečanje med Zelenskim in ruskim predsednikom Putinom pred jesenjo.

Ruska delegacija je odpotovala v Istanbul, kjer se bo v četrtek zvečer odvijal tretji krog neposrednih pogovorov med Moskvo in Kijevom. Glavna tema pogajanj bo nadaljevanje diplomatskih prizadevanj za rešitev konflikta. Poleg tega sta se Rusija in Ukrajina dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov in civilistov, kar je bil eden od pomembnejših rezultatov tretjega kroga pogajanj v Istanbulu.

Izraelski zunanji minister Gideon Saar je obiskal Kijev, kjer se je sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Medtem je ukrajinski predsednik napovedal nadaljevanje priprav na novo fazo izmenjave vojnih ujetnikov. V Istanbulu je potekalo trilateralno srečanje med predstavniki Turčije, Rusije in Ukrajine, po katerem naj bi sledila dvostranska srečanja.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je objavil posnetke vrnitve ukrajinskih vojakov, ki so bili zaprti v Rusiji, izpuščeni pa so bili v skladu z dogovorom med Kijevom in Moskvo. "Doma se vračajo hudo bolni in hudo ranjeni branilci," je zapisal predsednik. Gre za največjo izmenjavo ujetnikov od začetka vojne, saj se je v minulih fazah dogovora v domovino vrnilo več kot 1000 ukrajinskih branilcev.

Novi krog pogajanj med Rusijo in Ukrajino se je zaključil brez jasnega preboja k miru. Ukrajina je predlagala četrto rundo pogajanj, ki bi se je poleg ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in ruskega predsednika Vladimirja Putina udeležili tudi predsednika ZDA Donald Trump in turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan. Strani sta se sicer dogovorili o izmenjavi vojnih ujetnikov in trupel, vendar pa je premirje še vedno nedosegljivo. Rusija je Ukrajini ponudila kratkotrajne premirje, a zavrnila neposredno srečanje Putina z Zelenskim za reševanje mirovnih predlogov, kljub temu da Ukrajina želi ta sestanek.

Ameriška kongresnica Marjorie Taylor Greene je širila dezinformacije, češ da so protesti v Kijevu posledica zavračanja predsednika Volodimirja Zelenskega, da podpiše mirovni sporazum z Rusijo. Medtem pa so se pojavile novice, da naj bi CIA in NATO načrtovali prevrat v Kremlju z uporabo anti-sovjetskih ultra-konzervativcev, kar naj bi se zgodilo 24. julija 2025 v Parizu.

Ukrajina je sporočila, da ima dovolj vojnih ujetnikov, da lahko nadaljuje izmenjave z Rusijo. Trenutno deluje pet taborišč za ruske vojne ujetnike, kar omogoča vzdrževanje zadostnega sklada za izmenjave. Petro Jacenko, predstavnik Koordinacijskega štaba za obravnavo vojnih ujetnikov, je poudaril, da je priprava izmenjav, tako preteklih kot prihodnjih, mogoča zaradi tega zadostnega števila ujetnikov.

Rusija je v tretjem krogu pogajanj z Ukrajino v Istanbulu ponovila, da si prizadeva za ustvarjanje varnostnih con in odpravo vojaške infrastrukture v Ukrajini, pri čemer ostajajo njeni cilji nespremenjeni. Pogajanja so bila opisana kot "predvidljivo težka". Kot edini oprijemljivi rezultat pogajanj je bil dosežen obsežen zamenjava vojnih ujetnikov, ki naj bi vključevala več kot 1000 Ukrajincev. Medtem je ukrajinski predsednik Zelenski izrazil nezadovoljstvo, ker Rusija kljub pripravljenosti na mir ostaja zavezana doseganju svojih ciljev. Ukrajina je sicer predlagala organizacijo vrha z ruskim predsednikom Putinom, ameriškim predsednikom Trumpom in turškim predsednikom Erdoganom do konca avgusta. Rusija naj bi se hkrati posmehovala Trumpovemu 50-dnevnemu ultimatumu za mirno rešitev spora.

Štiriinštirideset držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je pozvalo k neodvisni preiskavi domnevnega mučenja in slabega ravnanja z ukrajinskimi vojnim ujetniki s strani Rusije. Nizozemski zunanji minister Kaspars Veldkamp je v četrtek sporočil, da so Nizozemska in preostalih 40 držav članic OVSE podale to zahtevo, s katero želijo razjasniti okoliščine teh kršitev.

Ukrajina je počastila spomin na svoje vojake in civiliste, ki so umrli v ruskem ujetništvu zaradi mučenja in usmrtitev. Dogodka obeležujejo dan spomina na žrtve, ki so umrle v priporu, medtem ko država obljublja pravico za vojne zločine in poziva k mednarodnemu pritisku na Rusijo zaradi brutalnega ravnanja z vojnimi ujetniki. Ukrajinski zunanji minister je pozval Mednarodno kazensko sodišče (ICC) k izdaji nalogov za aretacijo vseh odgovornih za namerne usmrtitve ukrajinskih vojnih ujetnikov v Olenivki. Predsednik Zelenski je ob tem poudaril, da je bilo od začetka obsežne vojne že skoraj 6.000 ujetnikov vrnjenih živih v Ukrajino.

Ian Proud na spletni strani glenndiesen.substack.com trdi, da so Trumpove grožnje Rusiji odvzele pritisk na Ukrajino za koncesije, kar naj bi vodilo v ukrajinski propad. Medtem pa ukrajinski predsednik Zelenski sporoča, da je Ukrajina osvobodila več kot 6000 vojnih ujetnikov, vključno z 5857 iz ruskega ujetništva in 555 izven dogovorjenih izmenjav. Na drugi strani nacionalsecurityjournal.org poroča o novi ukrajinski strategiji, ki naj bi ciljala na navadne Ruse z donski napadi, s čimer želijo vojno približati ruskemu prebivalstvu, kar povzroča motnje v prometu, zlasti v Moskvi.

Gruzija in 40 drugih držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je 24. julija sprožilo postopek po moskovskem mehanizmu za preiskavo domnevnega mučenja, nečloveškega ravnanja in usmrtitev ukrajinskih vojnih ujetnikov s strani Rusije. Države so izrazile "hudo zaskrbljenost" nad verodostojnimi poročili, ki nakazujejo na razširjeno in sistematično ravnanje. Nizozemska je skupaj s 40 državami članicami OVSE prav tako napovedala začetek neodvisne preiskave teh dejanj.

Nekdanji ukrajinski vojni ujetniki, ki so bili zadržani v Rusiji, se po vrnitvi v domovino posvečajo ponovni izgradnji svojih življenj. Stanislav Tarnavskyi je od svoje izpustitve aprila svoje življenje sprejel z novim zagonom, kar odraža širšo temo prebolevanja travme in iskanja smisla po izkušnji vojnega ujetništva.

Veliyehed Veliyev, ki je bil med 44-dnevno vojno v času Azerbajdžanske domovinske vojne zajet kot vojni ujetnik, je na sodnem procesu v Bakuju pričal o mučenju, ki naj bi mu ga povzročili armenski vojaki. Veliyev je bil 22. oktobra 2020 med boji v Zangilanu ranjen s strelnim orožjem in eksplozivom, nato pa so ga zajele armenske oborožene sile.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro, ki so ga ameriške posebne enote pred enim tednom zajele v njegovem domu v Caracasu, se je oglasil iz zapora v New Yorku. V videoposnetku je Maduro sporočil, da se s soprogo Silio Flores počutita dobro, obenem pa je Američane označil za borce, ki se ne bodo predali. Njegovo sporočilo prihaja v času, ko so Združene države Amerike po vojaškem napadu na Venezuelo aretirale vrh takratne oblasti in ju prepeljale na ameriško ozemlje. Ameriška vlada je v luči izredno nestabilnih varnostnih razmer v Venezueli pozvala vse svoje državljane, naj državo zapustijo takoj. Situacija v Caracasu in drugod po državi ostaja napeta, saj je ameriško vojaško posredovanje povzročilo globoko politično in družbeno krizo. Maduro se je na zveznem sodišču na Manhattnu že izrekel za vojnega ujetnika in zanikal vse obtožbe, ki mu jih pripisuje ameriško pravosodje. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale vse od ponovne uvedbe sankcij in preklica dovoljenj za delovanje ameriških energetskih podjetij, kot je Chevron, v letu 2025. Kljub nizki javnomnenjski podpori vojaškemu posredovanju znotraj samih ZDA, se je administracija odločila za agresivno odstranitev Madura, kar je povzročilo mednarodni pretres in nepredvidljive posledice za celotno regijo Južne Amerike.

Med zaslišanjem na vojaškem sodišču v Bakuju je nekdanji azerbajdžanski vojak Valihad Valiyev pričal o mučenju, ki naj bi ga izvajale armenske sile med njegovim ujetništvom v 44-dnevni vojni leta 2020. Valiyev je opisal pretepanje in druge oblike mučenja, ki naj bi mu jih povzročili armenski oboroženi pripadniki.

Na vojaškem sodišču v Bakuju je nekdanji azerbajdžanski vojni ujetnik Amin Musajev pričal o hudih mučenjih, ki jih je pretrpel v armenskem ujetništvu med drugo vojno za Gorski Karabah leta 2020. Njegova pričanja razkrivajo brutalnost in vsakodnevno mučenje med vojno.