Nicolas Maduro iz zapora v New Yorku pozval Američane k umiku iz Venezuele

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je prvič pojavil pred ameriškim zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto po večmesečnih vojaških operacijah v regiji zajele ameriške sile. Maduro, ki se je na sodišču pojavil skupaj s soprogo Cilio Flores, je preko tolmača zavrnil vse obtožbe glede trgovine z drogami in se izrekel za nedolžnega. Med procesom je večkrat poudaril, da se nima za navadnega obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Njegova soproga je prav tako zanikala krivdo za očitana dejanja. Aretacija in sojenje sta sprožila buren odziv venezuelske opozicije, ki je izrazila hvaležnost administraciji Donalda Trumpa za odločno ukrepanje proti nekdanjemu režimu. Madurova obramba temelji na trditvi, da je bil njegov odvzem prostosti nezakonit akt agresije s strani tuje vojaške sile, kar postavlja sodni postopek v širši geopolitični okvir napetosti med Caracasom in Washingtonom. Primer velja za enega najpomembnejših procesov proti tujim voditeljem na ameriških tleh v zadnjih desetletjih.

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Venezuelska začasna predsednica Delcy Rodríguez je v zadnji izjavi poudarila, da so odnosi z Združenimi državami Amerike trajno zaznamovani po ameriški vojaški operaciji, ki se je odvila 3. januarja. Med to operacijo so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kar Rodríguezova označuje za nepopravljiv »madež« v diplomatskih odnosih med državama. Dogodki so neposredna posledica stopnjevanja napetosti in vojaškega posredovanja, ki so ga ZDA opravičevale z nujnostjo političnih sprememb v regiji. Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da bodo ZDA v prihodnje izvajale nadzor nad Venezuelo, pri čemer je posebej izpostavil izkoriščanje venezuelskih naftnih virov. Trump je dejal, da bo »čas pokazal«, kako dolgo bodo Združene države obdržale nadzor nad to južnoameriško državo. Njegove izjave potrjujejo gospodarski interes Washingtona, ki se osredotoča predvsem na stabilizacijo in eksploatacijo energetskega sektorja pod ameriškim nadzorom. Kljub nizki javnomnenjski podpori ameriških državljanov vojaškemu posredovanju, ki se je izkazala v raziskavah v začetku januarja, administracija nadaljuje z vzpostavljanjem novega reda v Venezueli. Nicolás Maduro se je medtem pred zveznim sodiščem v New Yorku že izrekel za nedolžnega in se razglasil za vojnega ujetnika, kar dodatno zapleta pravni in mednarodnopravni položaj Združenih držav v tem konfliktu.