Združene države Amerike po zajetju Madura prevzele nadzor nad Venezuelo in njeno nafto

Nova javnomnenjska raziskava inštituta Ipsos, ki je bila izvedena za potrebe tiskovne agencije, je razkrila, da le tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike podpira vojaški napad na Venezuelo z namenom odstavitve predsednika Nicolása Madura. Rezultati kažejo na precejšnjo zadržanost ameriške javnosti do neposrednega vpletanja v notranje zadeve latinskoameriške države, saj večina vprašanih ne soglaša z agresivnim pristopom Washingtona. Poleg nizke podpore samemu napadu je raziskava izpostavila tudi globoko zaskrbljenost glede dolgotrajnosti morebitnega konflikta. Kar 72 odstotkov vprašanih Američanov je izrazilo strah pred možnostjo, da bi se Washington zapletel v dolgotrajno in izčrpavajoče vojaško posredovanje v Venezueli. Ti podatki kažejo na močan odpor javnosti do scenarijev, ki spominjajo na pretekle dolgotrajne ameriške intervencije v tujini, kar bi lahko vplivalo na nadaljnje zunanjepolitične odločitve ameriške administracije glede venezuelske krize.

Nekdanji venezuelski predsednik Nicolas Maduro se je prvič pojavil pred ameriškim zveznim sodiščem v New Yorku, potem ko so ga v soboto po večmesečnih vojaških operacijah v regiji zajele ameriške sile. Maduro, ki se je na sodišču pojavil skupaj s soprogo Cilio Flores, je preko tolmača zavrnil vse obtožbe glede trgovine z drogami in se izrekel za nedolžnega. Med procesom je večkrat poudaril, da se nima za navadnega obtoženca, temveč za vojnega ujetnika. Njegova soproga je prav tako zanikala krivdo za očitana dejanja. Aretacija in sojenje sta sprožila buren odziv venezuelske opozicije, ki je izrazila hvaležnost administraciji Donalda Trumpa za odločno ukrepanje proti nekdanjemu režimu. Madurova obramba temelji na trditvi, da je bil njegov odvzem prostosti nezakonit akt agresije s strani tuje vojaške sile, kar postavlja sodni postopek v širši geopolitični okvir napetosti med Caracasom in Washingtonom. Primer velja za enega najpomembnejših procesov proti tujim voditeljem na ameriških tleh v zadnjih desetletjih.

Ameriške sile so v nočni operaciji bombardirale Venezuelo in ugrabile predsednika Nicolása Madura, kar predstavlja drastično zaostritev ameriške zunanje politike v latinskoameriški regiji. Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je kmalu po napadu v pogovoru za televizijsko hišo Fox News nakazal možnost prihodnjih konfliktov z Mehiko. Kot ključni razlog za posredovanje v Venezueli se navajajo njene ogromne zaloge nafte, pri čemer kritiki opozarjajo na vpliv velikih naftnih korporacij na odločitve Bele hiše. Trump je v intervjuju posebej izpostavil Mehiko in njeno predsednico Claudio Sheinbaum. Čeprav je predsednico označil za sposobno, je zatrdil, da državo v resnici obvladujejo mamilarski karteli, pred katerimi naj bi bila Sheinbaunova prestrašena. Trump je poudaril, da bo glede Mehike »treba nekaj storiti«, in razkril, da je mehiški strani že večkrat ponudil ameriško vojaško pomoč za uničenje kartelov. Odzivi na družbenih omrežjih so polni kritik o vmešavanju v suverenost zavezniške države, še posebej v luči prihajajočega svetovnega prvenstva v nogometu, ki ga bodo čez pol leta gostile ZDA, Mehika in Kanada.